Že v antiki opevani Pergamonski oltar je danes ena največjih turističnih znamenitosti Berlina, sicer že več let v prenovi. Pergamonski muzej pa se lahko pohvali tudi z Ištarinimi vrati, izvirnim vpisom seznama sedmih čudes sveta, ki jih je kasneje nadomestil Aleksandrijski svetilnik na Farosu. Foto: EPA
Že v antiki opevani Pergamonski oltar je danes ena največjih turističnih znamenitosti Berlina, sicer že več let v prenovi. Pergamonski muzej pa se lahko pohvali tudi z Ištarinimi vrati, izvirnim vpisom seznama sedmih čudes sveta, ki jih je kasneje nadomestil Aleksandrijski svetilnik na Farosu. Foto: EPA
Telefov friz
Med eksponati, ki si jih bo v začasnem objektu mogoče ogledati tudi v času obnove, je tudi Telefov friz, globoki relief devetdesetih figur s Pergamonskega oltarja. Foto: EPA

V njej bo med drugim razstavljen restavriran Telefov friz.

Pod kovinsko in leseno konstrukcijo
Pergamonski oltar, ki ga zaradi varnosti niso premikali, bo na odprtje prenovljenega muzeja počakal varno shranjen pod kovinsko in leseno konstrukcijo.

Kot so sporočili s Pruske ustanove za kulturno dediščino, posebno začasno strukturo postavljajo nasproti Muzejskega otoka. Ambiciozno so jo poimenovali Pergamonski muzej – panorama, v njej pa bo poleg restavriranega Telefovega friza na ogled še nekaj drugih mojstrovin iz antičnega mesta Pergamon ter monumentalna trirazsežnostna krožna panorama mesta.

Na griču v središču antične metropole
Panoramo je zasnoval v Berlinu delujoči umetnik Yadegar Asisi. Ko je bila leta 2011 prvič razstavljena, se je izkazala kot pravi magnet za občinstvo. Ob njej obiskovalec dobi občutek, da stoji na griču v središču antične metropole.

Začasno strukturo – blok antracitne barve z nizkim stolpičem v zlati barvi – postavlja družba Wolf Gruppe iz Stuttgarta po Assijevi zamisli. Gradijo jo z zasebnimi sredstvi, strošek gradnje nameravajo pokriti z vstopnino, medtem ko so zemljišče dobili na razpolago brezplačno.

Stroški prenove: 477 milijonov evrov
Podlaga za drago akcijo je še vedno trajajoča prenova Pergamonskega muzeja, ki se je začela že leta 2013. Zopetno odprtje je bilo sprva napovedano za leto 2019, a so ga zaradi težav s samim terenom prestavili. Stroški prenove naj bi se s predvidenih 261 povečali na 477 milijonov evrov.

V južnem krilu muzeja si sicer obiskovalci lahko še vedno ogledujejo nekatere eksponate, med drugim znamenita Ištarina vrata in Tržna vrata iz Mileta.

Center grške umetnosti
Antično mesto Pergamon na zahodni obali Turčije, ki je slovelo po svoji arhitekturi, kiparskih delavnicah ter pomembni knjižnici in filozofski šoli, je bilo tudi pomembno središče grške umetnosti v helenističnem obdobju.

Pergamonski oltar je v antiki veljal za pravo umetniško čudo. Nemški arheologi so dele oltarja izkopali med letoma 1878 in 1886 ter jih na podlagi sporazuma med nemško vlado in Otomanskim cesarstvom prepeljali v Berlin. Njegova rekonstrukcija je trajala do leta 1902.