Michael Blumenthal le redko obišče berlinski Judovski muzej in nad njegovo usodo bedi le „od daleč“, saj tudi po prevzemu mesta direktorja njegov dom ostajajo ZDA. Foto: Jüdisches Museum Berlin
Michael Blumenthal le redko obišče berlinski Judovski muzej in nad njegovo usodo bedi le „od daleč“, saj tudi po prevzemu mesta direktorja njegov dom ostajajo ZDA. Foto: Jüdisches Museum Berlin

Na razstavi z naslovom Plenjenje in restitucija - Judovske kulturne dobrine od leta 1933 do danes, ki bo na ogled do 25. januarja, je predstavljenih 15 umetnin z vso pripadajočo dokumentacijo, iz katere je razvidna njihova zaplemba ali prisilna prodaja, poznejše spremembe lastništva, pa vse do vrnitve.

V nacistični Nemčiji so že pred začetkom vojne Judom prepovedali posedovati umetniška dela. S posegom so jih prisilili, da so umetniška dela, ki so jih imeli v lasti, dali v prodajo pod ceno, v času holokavsta in druge svetovne vojne pa so nacisti zaplenili veliko večino judovskega premoženja.

Priložonost za prekupčevalce in muzeje
Kot so povedali organizatorji razstave, številne tedaj zaplenjene slike in druga umetniška dela še vedno niso bila vrnjena zakonitim dedičem prvotnih lastnikov. Direktor muzeja Michael Blumenthal pa očita nemškim zbirateljem, prekupčevalcem in muzejem, da so se okoristili z nakupom umetnin po nizkih cenah. Pohvalil je sedanja nemška prizadevanja, da se umetnine, zasežene v času nacizma, vrne. A je še vedno razočaran nad nemško zakonodajo na tem področju, ki dedičem ne priznava absolutne pravice pri njihovih zahtevkih za vrnitev umetnin.