Ameriški prirodoslovni muzej na novi razstavi The World’s Largest Dinosaurs med drugim razkriva, kako so delovala telesa teh ogromnih živali, dolgih od pet do 45 metrov in težkih do 90 ton, ki so se po Zemlji začele potikati okoli 200 milijonov let nazaj.

Kako izkopljemo dinozavra?
Znanstveniki s številnih področij (med drugim paleontologije, biologije, botanike in inženirstva) so združili moči pri raziskavah zavropodov in svoje ugotovitve na spektakularen način predstavili v muzejski razstavi. Raziskave je vodil Martin Sander z bonske univerze v Nemčiji: "Želeli smo multidisciplinaren pristop, s katerim bi ugotovili, kako so zavropodi funkcionirali in kakšne okoliščine so omogočile njihov gigantizem," pravi Sander in dodaja, da se odgovori na ta vprašanja skrivajo bolj v biologiji zavropodov kot v njihovem okolju.

Razstava v Ameriškem prirodoslovnem muzeju predstavlja te raziskave na modelih velikanskih zavropodov, med njimi omenjenega mamenčizavra (Mamenchisaurus hechuaensis), eno največjih živali, ki je kdaj koli lomastila po Zemlji. Obiskovalci si bodo lahko ogledali kosti v naravni velikosti, mišice, notranje organe, odtise kože, odlitke lobanj in fosile dinozavrov. Razstava bo na repliki prizorišča izkopavanja obiskovalce poučila o arheoloških prijemih pri odkritju dinozavrovih ostankov.

Če razumemo njih, bolje razumemo sesalce
Na razstavi, ki bo na ogled od 16. aprila do 2. januarja 2012, bodo obiskovalci dobili odgovore na vprašanja, kako so izumrli orjaki dihali, jedli, se premikali in kako je njihova velikost povezana z osnovnimi biološkimi funkcijami.

“Velikost telesa omejuje tudi žvečenje hrane, saj je zaradi njega glava težja," je razložil Sander in poudaril tudi širši okvir raziskav zavropodov: "To mi je najbolj všeč pri naših raziskavah in razstavi: vpogled, ki so ga zavropodi in dinozavri na splošno podali o evoluciji sesalcev. Dinozavri postanejo vzorčni organizem za študij evolucije velikih zemeljskih živali – če razumemo njih, razumemo skupino, ki ji pripadamo tudi mi."