Razstava, ki je sad umetniškega projekta ameriških študentk, bi rada odstranila obtožujoči ton vprašanja
Razstava, ki je sad umetniškega projekta ameriških študentk, bi rada odstranila obtožujoči ton vprašanja "Kaj si imela oblečeno?". Foto: Reuters
"Nosila sem dželabo, tako kot vsak dan. Tisti dan sem imela oblečeno svojo najudobnejšo. Spominjala me je na moj izvor, na mojo družino, na identiteto. Zdaj me spominja samo še nanj." Foto: Reuters

Delphine Goossens, ki dela v centru za preprečevanje nasilja v belgijski prestolnici, je navdih našla pri umetniškem projektu študentk Univerze v Kansasu; njihova pričevanja je prevedla v francoščino in nizozemščino. Oblačila, ki ustrezajo njihovim opisom, je za razstavo Kaj si imela oblečeno? zbrala s pomočjo sodelavk oz. donacij.

Gossensova, ki je septembra lani izvedla za razstavo v Kansasu, je avtorice prosila za dovoljenje, da njihov projekt poustvari za belgijsko občinstvo. Razstavni prostor je našla v občinskem društvu v Molenbeeku, kjer dela. Njen dolgoročni načrt je, da bi se ideja razširila po vsej Evropi. "Vsaka šola ali univerza lahko poustvari to razstavo. Precej lahko je," ugotavlja.

Količina gole kože ne igra vloge
Na panojih po razstavnem prostoru je izobešenih več oprav z vseh vetrov: pižama, kopalke, šolska uniforma in poklicne uniforme, celo policijska. Ena stena je posvečena trem oblekam iste ženske, ki je bila posiljena trikrat. Spet drugje ena sama oprava predstavlja tri različne situacije, v katerih je bila neka druga ženska žrtev napada.

"Vprašanje, kaj si imela tisti dan oblečeno, žrtvam zastavijo na sodišču, pa tudi družina in prijatelji," je pojasnila ena organizatork razstave, Yasmina El Moutouk. "Žrtev ima zato občutek krivde, češ da je zaradi svoje izbire oblačil delno soodgovorna za to, kar se ji je zgodilo." Razstava hoče opozoriti, da oblačila nikoli ne morejo veljati za olajševalno okoliščino ali za obliko "provokacije" posiljevalca.

Ena izmed obiskovalk razstave, Liesbet Verboven, je vse skupaj doživela zelo čustveno: njena prijateljica, ki je doživela spolni napad, je bila namreč zelo razočarana nad obravnavo, ki jo je doživela pri policistih; krivdo so našli v njenih odločitvah in v kraju, kjer se je zadrževala. "Obleke naredijo globok vtis: resnično pokažejo, da se lahko zgodi vsakomur, kjer koli in kadar koli," je komentirala. "Upam, da bo razstava spremenila miselnost ljudi, ki za nasilje in posilstva krivijo žrtve."

V spremljevalnem besedilu k razstavi lahko preberemo, da 56 odstotkov Belgijcev pozna vsaj eno osebo, ki je bila žrtev spolnega nasilja. Ena od štirih žensk je že doživela nadlegovanje na javnem kraju.