To je mogoče preveriti na razstavi Gradbišče Slovenija (Baustelle Slowenien), ki v Narodni galeriji predstavljala slovensko arhitekturo zadnjega desetletja. Trojica selektorjev razstave, tajnik oiddelka za arhitekturo na Umetniški akademiji v Berlinu Vladimir Šlapeta, direktor galerije Dessa Andrej Hrausky in glavni urednik revije Arhitektov bilten Miha Dešman, je izbrala 23 objektov, ki predstavljajo delo vseh generacij slovenskih arhitektov, ki so bili dejavni v zadnjih desetih letih. Postavitev pa obenem skuša predstaviti tudi čim različnejše tipe stavb.

Javnost v vlogi sodnika arhitekture
Skoraj vsi na razstavi zastopani projekti so že bili uresničeni. Izjemi sta le dva projekta, ki jih lahko spoznamo le prek načrtov. Selektorska skupina je izbrala stavbe, ki so v veliki meri vzbudile tudi pozornost javnosti. V arhitekturi ima namreč javno mnenje veliko večjo 'moč' kot na drugih področjih vizualnega ustvarjanja. Zares posrečeni objekti so namreč le tisti, ki jih javnost sprejme in jih uporablja. Zgrešene arhitekturne in urbanistične rešitve se hitro odkrije, saj ljudje do njih čutijo odpor in se jim skušajo izogniti.

Izsek iz predstavitve triindvajsetih
Razstava je kronološko urejena. Popelje nas od del starejših arhitektov do najmlajših objektov, ki so jih zasnovali arhitekti mlajše generacije. V vhodni avli Narodne galerije so tako med drugim na ogled skladiščni objekt Farmadent v Mariboru arhitekta Antona Lešnika, stanovanjsko-poslovna stavba Mandrač v Kopru, ki je nastala po načrtih Vojteha Ravnikarja, Roberta Potokarja in Maruše Zorec, prodajni salon Integra v Mariboru Nandeta Korpnika, pročelje Pivovarne Union v Ljubljani arhitekta Aleša Prinčiča, palača Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani biroja Sadar Vuga arhitekti, stanovanjski kompleks v ljubljanski Šiški Matija Bevka in Vase Peroviča in poslovno-stanovanjska stavba Šmartinka v Ljubljani Miloša Florijančiča in Mateja Blenkuša.

Tokratna predstavitev razstave, ki je nastala kot skupni projekt berlinske Umetniške akademije (Akademie der Künste) in ljubljanske galerije Dessa, ni prva. Krstna predstavitev razstave je bila leta 2004 v Berlinu, nato pa se je selila še v Gerlitz, Cottbus, Delft, München in Hannover.