"Razstava na eni strani gre v linijo različnih relevantnih načinov komentiranja sodobnosti, na drugi strani pa se še vedno dotika individualnih poetik v smislu uporabe starih medijev in bolj individualnega izhodišča," je povedal Žiga Dobnikar, eden izmed kuratorjev razstave. Tukaj delo Jureta Cvitana. Foto: Arihv KID Kibla
Lana Čmajčanin (BiH) se v svojih delih ukvarja s položajem žensk v družbi. V Kibla Portalu se predstavlja s projektom 166987 vbodov. Foto: Arihv KID Kibla

Razstava angažirane vizualne umetnosti se tako potaplja v kulturnopolitični konglomerat sodobnosti, v nenehno iskanje identitete ter v perpetuum mobile političnih in kulturnih sprememb. Umetniška dela se spopadajo z napetostmi, ki tlijo v Evropi na kolektivni in individualni ravni.

"Na eni strani gre za umetnike, ki so izrazito orientirani navzven in jasno komentirajo družbo na bolj ali manj subtilne načine, a vedno obstaja neki komentar, kritika družbe je zelo jasno prisotna. Drugi del umetnikov pa v tem komentiranju izhaja predvsem iz sebe," je povedal Žiga Dobnikar, ki je razstavo postavil skupaj s predsednico Kible Aleksandro Kostič. "Gre za razstavni eksperiment, ki združuje dva toka v sodobni vizualni umetnosti, ki na razstavah navadno nista združena," je še dodal.

Dva pola umetnikov
Med predstavljenimi je srbsko-nemški duo Rena Rädle in Vladan Jeremić, ki v dokumentarnem filmu analizira bivanjski položaj Romov v Italiji. Katarina Šević in Tehnica Schweiz iz Madžarske v delu Stummer Dienner izpostavljata meščanski strah pred spremembami in hinavskost. Lana Čmajčanin, Adela Jusić in Andreja Dugandžić iz BiH-a ter islandska fotografinja Maria Elinardottir se ukvarjajo s položajem ženske v družbi. Libanonska skupina Visualizing Palestine pa se predstavlja s pretresljivimi grafikami na temo izraelsko-palestinskega konflikta.

Po drugi strani češki avtor Libuše Jarcovjakova skozi dokumentarno fotografsko pripoved govori o klubu za istospolno usmerjene v Pragi. Fotografijo Slovenca Tadeja Vindiša zaznamuje eskapizem v smislu globoke človeške potrebe po iskanju novih svetov. Poljak Mariusz Waras v risbah in grafitih izraža urbano prenasičenost in mestno ujetost. Ana Pečar se potaplja v pozabljene mitologije, arhetipski, šamanski impulz nosijo tudi slikarstvo Marka Jakšeta, Mitje Ficka in Matije Bobičića ter kipi madžarskega umetnika Gaborja Fülöpa. Video Ukrajinca Mykole Ridnyija skozi dogajanje v Ukrajini vzpostavlja pretresljivo paralelo med vzhodnoevropskim neoliberalizmom in fevdalno ureditvijo. Romun Bogdan Girbovan v seriji fotografij raziskuje hierarhije v Cerkvi in policiji. Nika Autor pa se v dokumentarnem filmu V deželi medvedov loteva položaja delavcev.