Ali je sploh še mogoče misliti in zaznati srečo v sodobni likovni umetnosti, v svetu strahu in negotovosti? Foto: MGML
Ali je sploh še mogoče misliti in zaznati srečo v sodobni likovni umetnosti, v svetu strahu in negotovosti? Foto: MGML

Teorija sreče vedno pripoveduje samo zgodbe tistih, ki te ustvarjajo.

Denis Diderot
Ob razstavi Fragmenti sreče v umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana bo potekal v Slovenski kinoteki filmski spremljevalni program. V sredo, 8. 5, bo tako na sporedu Sreča Agnès Varda. Foto: Slovenska kinoteka

Mestna galerija Ljubljana gosti skupinsko razstavo Fragmenti sreče v umetnosti, v kateri s svojimi deli sodeluje osem slovenskih umetnikov (Joni Zakonjšek, Igor Škafar, Tina Mauko, Meta Krese, Milan Golob, Franc Novinc, Stojan Kerbler in Aldo Kumar). Kot je zapisal kustos Sarival Sosič, se v umetnosti sreča pojavlja kot fragment, tisti delček lepega, ki je oživel tudi na razstavi in za katerega je vredno ustvarjati in živeti. Fragmente sreče lahko v Mestni galeriji lovite do 16. junija.

Kot je še zapisal Sosič, smo ljudje večplastni, večravninski, veččutni sistemi, smo telesno-čutni subjekti, prostori vznikanja neskončne različnosti razumov in čustev, v katerih je umetnost del umevanja in čutenja.

Sicer pa si kustos zastavlja vprašanja, kot so, ali je sploh še mogoče misliti in zaznati srečo v sodobni likovni umetnosti, v svetu strahu in negotovosti, je sreča še prisotna, je že izginila, se pojavlja ali bledi, razkriva svojo podobo ali jo prekriva z drugimi, aktualnejšimi in predvsem dramatičnejšimi temami in vsebinami.

Sprašuje se, kje je torej skrita sreča v likovni umetnosti, se sploh hoče pokazati navzven in ali jo je treba odkrivati, se krepko potruditi, da jo vidimo in spoznamo, ali je v času in prostoru, v katerem živimo, smiselno poiskati, zaznati in predstaviti preproste podobe sreče ali srečne podobe brez vsakršnih konotacij.

Ko se sreča pojavlja in razvija skozi nenehna nasprotja, je nekakšen konstrukt in deluje kot izrazito subjektivno spoznanje in občutenje. Sreča je nenehno spreminjajoča se skozi čas in prostor, skozi vsa obdobja zgodovine. Sreča ni nekaj, kar je mogoče najti, pridobiti ali kadar koli doseči. Ustvariti se morajo pogoji in prave razmere za njen nastanek, je v katalogu še zapisal Sosič.

Teorija sreče vedno pripoveduje samo zgodbe tistih, ki te ustvarjajo.

Denis Diderot
Kje je sreča v umetnosti?
Kje je sreča v umetnosti?