Čebela je priljubljen motiv številnih ilustratorjev. Foto: RTV SLO
Čebela je priljubljen motiv številnih ilustratorjev. Foto: RTV SLO
Stripi po motivih s panjskih konjčnic, panjske konjčnice, strip
Panjske končnice so bile v navdih tudi oblikovalcem stripov. Foto: RTV SLO

V sklopu dnevov medu, na katerih želijo predstaviti bogato kulturno zgodovino ter tudi sedanjost, ki sta povezani s kranjsko čebelo, so pripravili razstavo del, katerih glavni motiv je prav čebela. Ta se pogosto pojavlja v ljudski umetnosti, med slovenskimi ilustratorji, v mladinski literaturi in stripu.

Tako so na ogled dela slikarja Branka Čušina, ki je razvil posebno slikarsko tehniko - slikanje s propolisom, najlepše risbe slovenskih ilustratorjev in njihovo videnje čebele ter tudi stripi po motivih poslikanih panjskih končnic.

Ko se strip zgleduje po panjskih končnicah
Izbrani stripi sodijo v mednarodni projekt revije Stripburger - Sekira v medu, ki je nastal na pobudo francoskega ustvarjalca in založnika Pakita Bolina. S projektom je striparska dela po enem izmed motivov na panjskih končnicah ustvarilo devet umetnikov: Anke Feuchtenberger, Jakob Klemenčič, Milorad Krstić, Matthias Lehmann, Rutu Modan, Vladan Nikolič, Marcel Ruijters in Danijel Žeželj. Poleg del si bo mogoče ogledati tudi kratki animirani film Mateja Lavrenčiča.

Slovenska posebnost panjskih končnic
Panjske končnice, ki krasijo prednje strani panjev, so se na Slovenskem pojavile v prvi polovici 18. stoletja, najbolj pa se je poslikava končnic razmahnila med letoma 1820 in 1880, nato pa na začetku prejšnjega stoletja zamrla. Končnice, ki s specifično tematiko, simboliko, motivi in likovno tehniko, veljajo za eno izmed največjih slovenskih značilnosti, so ponovno začeli odkrivati proti koncu 20. stoletja.