Še do 8. januarja bodo v Umetnostnozgodovinskem muzeju razstavljena dela, ki tako ali drugače obravnavajo temo tega marsikomu najmanj prijetnega letnega časa, povezuje pa jih naslov Zimska pravljica – upodobitve zime v evropski umetnosti od Bruegla do Beuysa.
Od prebujanja renesanse do danes
Nekatere starejše predstave so konec sveta ali vsaj napoved njegove bližine videle tudi v večletni zmrzali – in zime so bile na severu lahko zares ostre in dolge, zima je tista, pred katero je klonil celo veliki Napoleon; a tu so tudi prijetnejše upodobitve mraza, ki je jezero spremenil v drsališče in otrokom omogočil neskončno možnosti za igro, s snegom prekrita krajina pa je lahko prava zimska pravljica. Vso to celovitost zime najdemo na slikah, ki so nastajale od leta 1450 do danes, v dunajskem muzeju pa so v sodelovanju s züriškim razstaviščem Kunsthaus izbrali nekaj tistih najlepših, najbolj izpovednih.
Zimski prizori so na postavitvi predstavljeni skozi različne žanre in šole od severnjaške alegorije mesecev, upodobitve zimskih običajev in praznovanj, do tihožitij in portretov. Slike so razporejene kronološko, postavitev pa dopolnjujejo tapiserije velikih dimenzij, gobelini, figurice iz porcelana in posodje iz dragocenih materialov.
Mojstri snežne krajine
Verjetno eno najlepših upodobitev zime hranijo prav v dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju: Na lovu Pietra Bruegla starejšega je pravzaprav del širšega cikla letnih časov.
Ker so zime na jugu premile, najdemo razumljivo takšne in drugačne zimske prizore v bolj kot ne opusih vseh severnoevropskih umetnikov, tako so razstavljena še dela slikarjev, kot so Jacob van Ruisdael, Hendrick Avercamp, Jan van Goyen, Aert van der Neer, Peter Paul Rubens, Jan Steen, Jacob Jordaens, William Turner, Francisco de Goya, Caspar David Friedrich, Gustave Courbet, Jean-François Millet, Claude Monet, Alfred Sisley, Camille Pissarro, Vincent van Gogh, Giovanni Segantini, Edvard Munch, Joseph Beuys in Anselm Kiefer.