Muzej nedolžnosti je mogoče razumeti tudi kot muzej življenja v Carigradu v drugi polovici 20. stoletja. Foto: EPA
Muzej nedolžnosti je mogoče razumeti tudi kot muzej življenja v Carigradu v drugi polovici 20. stoletja. Foto: EPA
V muzeju je mogoče videti tudi umetniško instalacijo Ljubezen, pogum, modernost. Foto: EPA


Pisatelj je roman Muzej nedolžnosti in dejanski muzej snoval hkrati, saj si je v projektu želel literaturo spojiti z umetnostjo. Zgodba romana, ki je izšel leta 2008, se osredotoča na bogatega poslovneža Kemala, ki se zaplete v razmerje s svojo daljno sorodnico, revno Fusun. Ko ta nekega dne izgine, začne zbirati predmete, ki pripadajo ali ga spominjajo nanjo. Po njeni smrti odpre muzej, posvečen njuni ljubezni.
In prav omenjeni predmeti so predmet razstave. Gre za vsakdanje, a hkrati nenavadne predmete, kot so stekleničke kolonjske vode, proteze in razglednice. Postavitev bo v Milanu na ogled do 24. junija.

Pisatelj Orhan Pamuk je Muzej nedolžnosti v Carigradu, ki je leta 2014 prejel evropsko muzejsko nagrado, odprl leta 2012. Kot je pisalo v utemeljitvi nagrade, je Muzej nedolžnosti mogoče razumeti tudi kot muzej življenja v Carigradu v drugi polovici 20. stoletja. Vsak, ki v carigrajski muzej vstopi s Pamukovo knjigo, si ga lahko ogleda brezplačno.
Zaradi nasilja manj turistov
Pamuk je na novinarski konferenci v Milanu povedal, da si je muzej od odprtja pa do leta 2015 v povprečju ogledalo med 33.000 in 34.000 obiskovalcev na leto, po bombnih napadih v mestu in represiji pa je v mestu upadel obisk turistov in tako so v preteklih letih našteli od 25.000 do 26.000 obiskovalcev, piše italijanska tiskovna agencija Ansa. Prav zato se je Pamuk odločil, da pripravi manjšo postavitev, s katero muzej predstavlja po svetu.
Postavitev gosti prav muzej Bagatti Valsecchi, ki ga Kemal v romanu omenja kot enega svojih najljubših, Pamuk pa je prav v njem leta 2009 predstavil italijansko izdajo dela Muzej nedolžnosti. Pisatelj je namreč prepričan, kar je zapisal tudi v svojem manifestu, da "majhni muzeji, podobno kot romani, osvetljujejo posameznika", prihodnost muzejev pa je pravzaprav "v naših domovih".
Nobelovec je slovenskim bralcem dobro znan. Poleg Muzeja nedolžnosti so med drugim v slovenščini dostopni njegovi romani Bela trdnjava, Sneg, Istanbul in Črna knjiga.