Zoran Mušič je umetnost povezoval s skritimi in intimnimi občutji. Foto: RTV SLO
Zoran Mušič je umetnost povezoval s skritimi in intimnimi občutji. Foto: RTV SLO
Pot Mušičevega postimpresionizma se je začela vzpenjati po predstavitvi na beneškem bienalu. Foto: Moderna galerija

Na razstavi - skupaj sta jo pripravila Državna posoška biblioteka v Gorici in Cankarjev dom - bo do 5. 9. predstavljena zasebna zbirka Mušičevega prijatelja Maurizia Zaneia, enega največjih zbirateljev Mušičeve umetnosti. V svojem domu v Trstu Zanei hrani kar 44 olj na platnu, 200 grafičnih del ter okoli 100 risb in akvarelov.

Razvoj slikarstva v majhnem formatu
Po besedah umetnostnega zgodovinarja Petra Krečiča je zbirka Maurizia Zaneia dragocen dokument o kar 60-letnem razvoju Mušičevega slikarstva. Četudi so na videz majhne in nepomembne, pa so bile Zoranu Mušiču miniature zelo pri srcu. To dokazujejo številna posvetila, ki jih je zapisal nanje in njegovo prepričanje, da je umetnost nekaj intimnega in posvečenega med ljudmi, ki se spoštujejo in ljubijo med seboj.

Osnova za večja dela
V Galeriji Cankarjevega doma je po otvoritvenem govoru ministra za kulturo Vaska Simonitija začasni dom našlo 180 Mušičevih risb, grafik, akvarelov manjših dimenzij, 11 umetniških knjig in katalogi njegovih razstav. Čeprav na razstavi ni Mušičevih najbolj znanih del, pa predstavlja doslej skoraj neznana miniaturna dela, ki so včasih služila tudi kot priprava na ustvarjanje zahtevne in večje slike.

Ob razstavi je izšel tudi obsežen dvojezični katalog. Osrednje besedilo je prispevala Marile na Pasquali, direktorica muzeja Morandi iz Bologne. Katalog so dopolnili Katia Toso, ki strokovno vodi zbirko Maurizia Zaneia, Peter Krečič in Marco Menato, direktor Državne posoške biblioteke.

Izrazi trenutkov močnih občutij
Mušič se je uveljavil kot avtor olj, gvašev in pastelov, ki so bili odzivi na okolico in ne reprezentacija materialnega sveta. Na Mušičev postimpresionistični likovni izraz, ki pogosto odseva avtorjeve spomine, je močno vplivala tudi izkušnja taborišča. Sam je o svojem pogledu na slikanje povedal: "Zame je slika predvsem doživljaj, ki sem ga doživel zunaj vsakega pravila in ga tudi brez vsakih pravil prenesel na platno - je torej samo izraz razpoloženja, doživetega v tistem trenutku."
Za razvoj umetniške kariere Zorana Mušiča je odločilno vplivala odločitev za pohod v tujino. Med pomembna imena mednarodne likovne scene se je namreč začel prebijati sredi štiridesetih, ko je začel delati v Benetkah; še bolj pa je Mušičevo pot navzgor zapečatila njegova predstavitev na beneškem bienalu leta 1948.