Prvi mesec na ogled postavljajo tri priljubljene galerijske slike - Kofetarico Ivane Kobilce, portret Franje Tavčar slikarja Jurija Šubica in portret Alme Urbanc slikarja Ivana Vavpotiča. Foto: Arboretum Volčji Potok
Prvi mesec na ogled postavljajo tri priljubljene galerijske slike - Kofetarico Ivane Kobilce, portret Franje Tavčar slikarja Jurija Šubica in portret Alme Urbanc slikarja Ivana Vavpotiča. Foto: Arboretum Volčji Potok
Ivan Vavpotič: Alme Urbanc
Portret Alme Urbanc (1912) spada med prve Vavpotičeve uspešnejše ljubljanske reprezentativne meščanske portrete. Foto: Narodna galerija
Ivana Kobilca: Poletje
Na otroških delavnicah bodo najmlajšim med drugim predstavili, katere rože je najraje slikala Ivana Kobilca in katera je njena najbolj priljubljena slika v Narodni galeriji. Foto: Narodna galerija
Narodna galerija na prostem
Razstava na prostem bo vsak mesec obsežnejša. Foto: Arboretum Volčji Potok

Narodna galerija praznuje stoletnico, se seli na prosto, tja, kamor so se nekoč tudi slikarji s svojimi skicirkami in pozneje stojali odpravili, da bi ujeli pristno ozračje zelenja in sončne svetlobe. V Arboretumu Volčji Potok bodo razstavili povečave svojih umetnin, ki jih povezuje tema lepote, pomenljivosti cvetja in žensk.

Povečave oziroma reprodukcije galerijskih slik bodo v okolje Volčjega Potoka postavili marca, nato pa do februarja prihodnje leto razstavo na prostem postopoma osveževali in dopolnjevali, da bo tako postavitev vsak mesec obsežnejša. Ta mesec bodo predstavili prve tri slike, vsak nadaljnji mesec pa bo prinesel dodatne tri umetnine. V Narodni galeriji so si ambient Arboretuma zamislili kot živ in živahen galerijski prostor, ki bo skozi različne letne čase spreminjal razpoloženja podobam iz galerije.

Razstavo bodo pospremili tudi drugi dogodki. Pripravljajo sprehod s kustosom - v marcu bo Jassmina Marijan iz Narodne galerije ob fotografijah predstavila tri priljubljene galerijske slike - portret Franje Tavčar slikarja Jurija Šubica, portret Alme Urbanc slikarja Ivana Vavpotiča in Kofetarico Ivane Kobilce.

Drug sprehod s kustosom bo na vrsti avgusta, ko bo galerijska kustosinja Kristina Preininger obiskovalce popeljala skozi alejo fotografij galerijskih slik in izpostavila nekaj ključnih slikark in slikarjev. Zlasti slikarke, denimo Marija Auersperg Attems, so se posebej specializirale za samostojna cvetlična tihožitja.

Izdelovanje girland in spoznavanje Kobilčinega Poletja
Aprila bodo organizirali otroško delavnico Risanje in izdelovanje cvetlic iz papirja. Otroci si bodo najprej ogledali fotografije izbranih cvetličnih tihožitij in prepoznavali naslikane rože. Nato bodo skupaj z galerijskimi animatorkami risali živopisane šopke in iz kreppapirja izdelali narciso ali tulipan.

Julija bodo najmlajši lahko izdelovali cvetlične girlande, ki so bile priljubljen detajl slikarjev vse od antike naprej. Pri tem se bodo posvetili predvsem rožam, ki jih je najraje upodabljala Ivana Kobilca, spoznali pa bodo tudi Poletje, njeno najbolj priljubljeno sliko v stalni zbirki Narodne galerije. Nato se bodo še sami, tako kot otroci na umetničini sliki, lotili izdelovanja prave cvetlične girlande.

Kopiranje šopkov starejših mojstric in mojstrov
Tudi za odrasle obiskovalce pripravljajo delavnice. Prva bo na vrsti maja, vodila pa jo bo akademska slikarka Teja Vučko. Rože z nežnimi oblikami, barvnimi kombinacijami ali s simboličnimi pomeni so navdihovale tudi naše ustvarjalke Ivano Kobilco, Heleno Vurnik in Rozalijo Klein Sternen. Po njihovem navdihu se bodo udeleženci še sami preizkusili v risanju ali slikanju cvetlic.

Na junijski delavnici bodo udeleženci pod mentorstvom akademske slikarje Tanje Milharčič prerisovali cvetlice po slikah Ivane Kobilce ali pa slikali gredice vrtnic po naravi. Tudi naša najuspešnejša slikarka je namreč v mladosti rada kopirala šopke starejših mojstrov in si tako pridobivala risarske spretnosti.

Poleg že omenjenih del bodo v Arboretumu Volčji Potok med drugim mogoče razstavljene tudi povečave slik Matevža Langusa, Jožefa Tominca, Mihaela Stroja, Mateja Sternena, Fortunata Berganta in Riharda Jakopiča.