V koloniji Izlake – Zagorje je v letih 1967 in 1968 ustvarjal tudi Jože Tisnikar, ki je nagrado sklada prejel dve leti pozneje. Foto: Koroška galerija likovnih umetnosti
V koloniji Izlake – Zagorje je v letih 1967 in 1968 ustvarjal tudi Jože Tisnikar, ki je nagrado sklada prejel dve leti pozneje. Foto: Koroška galerija likovnih umetnosti
Miha Maleš: Avtoportret, 1933
lesorez; 15 x 12 cm; Lastnik: Mestna občina Kranj.
Dve skupni točki - kolonijo Izlake - Zagorje in Prešernovo nagrado (prejel jo je leta 1977) - ima tudi življenje in delo Miha Maleša. Foto: www.gpn.kranj.si

Dela teh so razstavljena v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost. Na ogled je torej, kot opozarja likovni kritik in umetnostni zgodovinar Lev Menaše, vsaj uradni vrh slovenske likovne umetnosti zadnjih desetletij.

Razstavljena so dela Zvesta Apollonia, Avgusta Černigoja, Hermana Gvardjančiča, Zdenka Huzjana, Staneta Jarma, Zmaga Jeraja, Metke Krašovec, Tomaža Kržišnika, Lojzeta Logarja, Miha Maleša, Franca Novinca, Franca Peršina, Milana Rijavca, Maksima Sedeja, Iva Seljaka - Čopiča, Jožeta Slaka, Franceta Slana, Iveta Šubica, Jožeta Tisnikarja, Vinka Tuška in Franka Vecchieta.

Od leta 1964 ...
Likovna kolonija Izlake – Zagorje se lahko pohvali z zgodovino, ki sega vse v leto 1964, ko se je na njej poskusno zbralo deset povabljenih slikarjev. Po pozitivnem odmevu je dogodek dobil tradicionalni značaj in letos se bo odvila že 45. izdaja kolonije. Če so kulturne, politične, strokovne, organizacijske, kadrovske in druge nevšečnosti povzročile ukinitev kolonij v Škofji Loki, Idriji, na Ravnah in na Ptuju, pa se je koloniji Izlake – Zagorje uspelo vsemu temu uspešno izogniti.

Enkratna priložnost za ogled sicer nedostopnih del
Postavitev je toliko dragocenejša, saj se po kolonijah običajno zgodi, da ostanejo v njej nastala dela organizatorjem in se praviloma po končani skupinski razstavi znajdejo v raznih uradih in so tako javnosti težje dostopna. "Razstave, kakršna je kranjska predstavitev v izlaški koloniji nastalih del, so torej najprej pomembne zato, ker širši krog gledalcev seznanjajo z umetninami, ki so jim drugače le težko dostopne," je v razstavnem katalogu med drugim zapisal Menaše.

Umetnostni zgodovinar tudi opaža, da ob ogledu razstave med drugim ugotovimo, kolikokrat in v katerih primerih so organizatorji prehiteli podeljevalce Prešernovih nagrad. Tako se je pripetilo Jožetu Tisnikarju, ki je v koloniji ustvarjal leta 1967 in 1968, nagrado sklada pa je dobil leta 1970. Ob tej priložnosti Menaše opozarja, da je kar nekaj nedvomno prvovrstnih umetnikov, ki so sodelovali na koloniji, pa nagrade nikoli ni prejelo.