Rembrandt je kar okoli 100-krat naslikal ali narisal svojo podobo. Foto: EPA
Rembrandt je kar okoli 100-krat naslikal ali narisal svojo podobo. Foto: EPA
Rembrandt: Ženska z belo čepico
Je tudi ta gospa morda Rembrandtova mati? Foto: EPA
Rembrandt: Nočna straža
Rembrandt je naslikal nekaj presunljivo veliki platen. Foto: EPA

V teorijo odločilnega socializacijskega okolja očitno verjamejo organizatorji dogodkov v jubilejnem Rembrandtovem letu, s katerim se bodo na Nizozemskem spomnili leta 1606 rojenega baročnega mojstra.

Mati, ki to verjetno sploh ni
Prva v sklopu jubilejnih razstav - najdemo jo pod naslovom Rembrandtova mati, miti in resničnost - v Rembrandtovem rojstnem mestu Leiden prinaša nekaj več kot 60 del, na katerih je Rembrandt domnevno upodobil člane svoje družine. Beseda domnevno tu ne stoji po naključju. Zelo verjetno je, da kar dobršen del med v galeriji Museum De Lakenhal predstavljenimi deli ne predstavlja oseb iz ožjega družinskega kroga. Identifikacija likov na Rembrandtovih slikah kot njegovih sorodnikov je bila "muha" umetnostnih "strokovnjakov" 18. in 19. stoletja, ki so želeli - kdo bi vedel zakaj - Rembrandta van Rijna predstaviti kot zglednega družinskega človeka.

Tako so v prav vsaki upodobitvi stare ženske, katere osrednji potezi sta bodisi knjiga v roki bodisi zatopljenost v molitev, spoznali slikarjevo mater Neeltje van Zuijtbrouck. To velja tudi za dela, ki jih je mojster naslikal več let po materini smrti leta 1640. Poleg matere naj bi si bilo mogoče na tokratni postavitvi ogledati še Rembrandtovo sestro Lysbeth, brata Adriaena in očeta Harmena Gerritsza.

17-krat potrjena Rembrandtova obletnica
Do 400. obletnice Rembrandtovega rojstnega dneva 15. julija 2006 bodo v različnih krajih na Nizozemskem odprli še 16 velikih razstav, ki naj bi si jih ogledalo kar 1,5 milijona obiskovalcev.

Simbol flamskega razcveta
Rembrandt van Rijn (1606 - 1669) je s svojimi slikami in grafikami prispeval tudi k umetniškemu razcvetu tako imenovane flamske zlate dobe. Izraz označuje 17. stoletje, ko se je Nizozemska povzpela med trgovske, gospodarske in tudi kolonialne velesile stare celine. Na temeljih, ki so jih začrtali slikarji severne renesanse Hieronymus Bosch, Albrecht Dürer, Pieter Bruegel starejši in drugi, sta sloves flamskega slikarstva ohranjala Rembrandt van Rijn in Rubens.

Da sorodniki ne bi zamerili
Rembrandt nam je zapustil okoli 600 slik, 300 gravur in prek 2.000 risb, med katerimi se je "znašel" izjemen opus avtoportretov. Skoraj stokrat je Rembrandt natančno opazoval vsako od na svojem obrazu, da je lahko v obdobju pred izumom fotografije zapustil natančen posnetek svoje podobe. Rembrandtovo osrednje zanimanje je veljalo človeku. Portretiranje je zajelo obsežen del njegove slikarske dejavnosti. Znancev in sorodnikov pa ni počastil le z izdelavo posnetkov njihovih podob, pogosto jih je "vstavil" v mitološko ali zgodovinsko okolje in jih tako napravil za junake ali simbole pomembnih vrednot.