Na plan prihajajo vedno nove teorije o Moni Lizi in njenem avtorju. Foto: epa
Na plan prihajajo vedno nove teorije o Moni Lizi in njenem avtorju. Foto: epa
Leonardo da Vinci: Zadnja večerja
Le ugibamo lahko, kdaj se bo tudi okoli da Vincijeve Zadnje večerje spletla nova teorija. Foto: epa

Direktor da Vincijevega muzeja v umetnikovem rojstnem kraju Vinci trdi, da je slikarja v starosti prizadela paraliza, ki mu je preprečevala, da bi dolgo stal pred slikarskim platnom in v roki držal paleto z barvami.

Portret je povedal resnico
Vezzosi je do spoznanja prišel ob opazovanju portreta da Vincija, na katerem mojster nosi zanko za podpiranje roke, pa tudi položaj njegovega telesa naj bi sporočal, da je bila da Vincijeva desna polovica telesa vsaj rahlo paralizirana.

Portret velikega slikarja je naslikal neznani lombardijski umetnik. Slednji ni sicer nikjer zapisal, koga je na platnu upodobil. Vendar so poteze naslikanega možaka tako podobne tistim na da Vincijevem avtoportretu, ki je nastal med letoma 1512 in 1517, da ne puščajo dvoma, da je upodobljeni starec eden največjih italijanskih umetnikov visoke renesanse.

Težave s premikanjem prstov
Vezzosi se je, da bi potrdil svojo teorijo, posvetoval z zdravniki. Ti so potrdili, da bi nenavadno držo roke lahko povzročil dupuytrenov sindrom, bolezen, ki še posebno prizadene živce na roki. Bolniki zato pogosto ne morejo uporabljati prstov na roki. Ti se zaradi krčenja tkiva upognejo proti dlani. Bolnik, ki zaradi bolezni običajno ne čuti nobenih bolečin, jih ne more normalno premikati.

Še več nedokončanih del
Za britanski Guardian je Vezzosi še povedal, da Mona Liza ni edina da Vincijeva nedokončana umetnina. Zadnjih pet let svojega življenja se je namreč slikar pogreznil v ustvarjalni mrk in ne le da ni ustvaril nobenega novega dela, tudi nekaj starih je pustil nedokončanih. To pa naj bi bil še en dokaz, da je da Vincija presenetila bolezen, ki mu ni dopuščala izpolnjevanja svojega življenjskega poslanstva.