Razstava prinaša arheološko odkriti nakit, ki ga hranijo različne muzejske hiše, ob prežiške pa vse do beograjske. Foto: Gorenjski muzej
Razstava prinaša arheološko odkriti nakit, ki ga hranijo različne muzejske hiše, ob prežiške pa vse do beograjske. Foto: Gorenjski muzej
Pozlačena srebrna ločna fibula s petimi roglji in dvema rdečima očescema z vstavljenim almandinom. Foto: Gorenjski muzej

V prostorih stalne arheološke zbirke Posavskega muzeja v Brežicah bodo nocoj ob 19.00 odprli gostujočo arheološko razstavo Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit, ki so jo pripravili skupaj z več slovenskimi muzeji in v sodelovanju z beograjskim mestnim muzejem. Razstava bo v Brežicah na ogled do konca januarja prihodnje leto.

Iz brežiškega muzeja so sporočili, da v letu evropske kulturne dediščine združujejo blišč arheološke dediščine iz Muzeja mesta Beograd, Posavskega muzeja Brežice, Pokrajinskega muzeja Koper, Tolminskega muzeja in Gorenjskega muzeja ter inovativno in ustvarjalno povezujejo preteklost z zgodbami in znanjem mlade generacije.

Razstava sicer prinaša arheološko odkriti nakit, ki ga hranijo omenjene muzejske hiše.

"Enkrat uničena, za vedno uničena"
Muzeološki vodja omenjene razstave in urednica razstavnega kataloga Verena Perko je zapisala, da želijo z njo sporočiti, "da je dediščina podobno kot biseri s kraljevske krone najdragocenejše in najbolj edinstveno blago vsakega naroda in hkrati tudi skupnosti človeštva".

Opozorila je, da dediščine v nasprotju z raznimi dragocenostmi ni mogoče na novo kupiti, ne rekonstruirati ali kako drugače poustvariti. "Enkrat uničena, za vedno uničena, pa naj bodo to stoletni gozdovi, bistri potoki, tisočletna arheološka najdišča in tam odkriti predmeti, zgodovinska mestna središča, podeželska in kmečka naselja, kozolci ali materni jezik."

Edini način, kako jo ohraniti, je vključevanje dediščinskega znanja, sporočil in vrednot v vzgojo ter kulturo oziroma v vsakdan, je poudarila in dodala, da dolžnost ohranjati dediščino pripada vsem in ni le stvar ustanov in čedalje bolj "kafkovske države", z razstavo pa želijo opozoriti, da so vse oblike dediščine, in ne le nakit, neprecenljive.

Tako kot najprivlačnejši nakit je po njenem mnenju tudi dediščina, še tako skromna in neopazna, nosilka vrednot, verovanj in znanja. "Daje prostoru pečat edinstvenosti in izvirnosti ter omogoča skupnosti, da se čuti vredno in izbrano."

Kot je še zapisala Verena Perko, predstavlja nakit - podobno kot vsa dediščina - način sporazumevanja z okolico. Nakit je varoval pred zlom, vlival skrivnostno moč ali zdravil. "Nikoli ni bil le okras", temveč je bil del posameznikove intime in osebnosti. "Od njega se umrli niso ločili niti po smrti, spremljal jih je v onstranstvo, kar potrjuje, da je nakit nekaj osebnega, neločljivo povezanega z lastnikom in svetom njegovih duhovnih vrednot."