Retrogardistična predelava totalitarne likovne podobe v zrcalo bratstva in enotnosti je prišla na dan šele po odkritju, da si je Studio NK motiv izposodil pri nemškem umetniku Richardu Kleinu iz tridesetih let 20. stoletja. Šlo je torej za predelavo podobe, ustvarjene v ideološkem in propagandnem stroju nacistične Nemčije. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Retrogardistična predelava totalitarne likovne podobe v zrcalo bratstva in enotnosti je prišla na dan šele po odkritju, da si je Studio NK motiv izposodil pri nemškem umetniku Richardu Kleinu iz tridesetih let 20. stoletja. Šlo je torej za predelavo podobe, ustvarjene v ideološkem in propagandnem stroju nacistične Nemčije. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Plakati Novega kolektivizma, ki je bil leta 1984 ustanovljen za potrebe oblikovalskih storitev in podobo Neue Slowenische Kunst.
Plakati Novega kolektivizma, ki je bil leta 1984 ustanovljen za potrebe oblikovalskih storitev in podobo Neue Slowenische Kunst. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

V Moderni galeriji bodo danes ob 18.00 v sklopu razstave NSK - Od kapitala do kapitala premierno v Sloveniji predvajali dokumentarni film o plakatni aferi Lepa umetnost zrcaljenja avtorjev Corinne Enquist in Toma Bačića. Projekciji bo sledila razprava, na kateri bodo poleg obeh avtorjev sodelovali še Jožef Školč in člani Novega kolektivizma.

Lepa umetnost zrcaljenja je dokumentarni film, ki je nastal v produkciji D'Art in govori o plakatni aferi, ki je nastala, potem ko je Studio Novi kolektivizem (Studio NK) totalitarno likovno podobo nemškega umetnika Richarda Kleina iz tridesetih let 20. stoletja predelal v podobo, ki je krasila plakat za dan mladosti.

"Detajl", ki je ušel vsem komisijam
Leta 1987 je bila za izvedbo štafete mladosti odgovorna Slovenija. Za praznovanje dneva mladosti in 50. obletnice prihoda Tita na čelo komunistične partije je žirija, ki ji je predsedoval Borut Šuklje, izbrala plakat skupine Novi kolektivizem. Plakat so pozneje potrdili tudi v Beogradu, estetika socialističnega realizma je bila namreč nekaterim zelo všeč, je pisala Mladina.

Arijec statira kot socialistični junak
Prevaro je po poročanju tednika odkril inženir Nikola Grujić. Plakat je bil resnično predelava nacističnega plakata arhetipskega arijskega junaka. Zamenjani so bili le simboli. Namesto zastave nacistične Nemčije je bila uporabljena jugoslovanska zastava. Namesto nemškega orla golob miru, namesto bakle pa štafetna palica. V naslednjih dneh in tednih je bila novica o predelanem plakatu ena od najbolj vročih jugoslovanskih tem.

"Čas, v katerem se je afera relativno hitro odvila, je bil že tako prepreden s specifičnimi, bolj ali manj konfliktnimi odnosi med Slovenijo in federacijo, med slovensko mladinsko organizacijo na eni ter drugimi družbenopolitičnimi organizacijami na drugi strani, med nastajajočo civilno družbo in oblastjo ter drugimi kombinacijami," povzema spletna stran Moderne galerije.

Odgovor umetnikov
V izjavi Novega kolektivizma so avtorji plakata leta 1987 zapisali, da plakat enkrat za vselej briše negativne simbole mračne preteklosti. "Mladenič, edini preostali element spornega plakata, je zato osvobojen vseh tistih mračnih sil fašizma, stalinizma, dogmatizma, ki so tlačile naše pretekle rodove," je še povzela Mladina.

Film Lepa umetnost zrcaljenja je bil premierno prikazan spomladi v Zagrebu in se je ob nastanku leta 2013 uvrstil na filmski festival IDFA Amsterdam. Pogovor po nocojšnji projekciji bo vodil Blaž Vurnik, zgodovinar in kustos v Mestnem muzeju Ljubljana.