Razstava Zakladi slovenske grafike 1955-2005: Marjan Pogačnik, Pozabljen, 1973, barvna jedkanica, relief Foto: MGLC
Razstava Zakladi slovenske grafike 1955-2005: Marjan Pogačnik, Pozabljen, 1973, barvna jedkanica, relief Foto: MGLC
Razstava Zakladi slovenske grafike 1955-2005: Zoran Mušič, Istrska zemlja, 1959, barvna jedkanica
Razstava Zakladi slovenske grafike 1955-2005: Zoran Mušič, Istrska zemlja, 1959, barvna jedkanica Foto: MGLC

Postavitev pod imenom Zakladi slovenske grafike 1955-2005 je posvečena 20. obletnici samostojne Slovenije. Odprtje postavitve zbirke grafik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) bo drevi ob 20. uri. Zbirka, ki jo je uredil Lojze Gostiša in ki pregledno predstavlja eno najpomembnejših področij naše polpretekle zgodovine umetnosti, je bila prvič predstavljena leta 2006 v Skopju. Leta 2007 je bila dopolnjena z deli slovenskih avtorjev iz zamejstva in, sicer ne v celoti, predstavljena leta 2008 na Ljubljanskem gradu.


Sadovi ljubljanske grafične šole
V zbirki so s svojimi deli večinoma zastopani pripadniki ljubljanske grafične šole, ki je zrasla ob Mednarodnih grafičnih bienalih in tehničnem učenju ljubljanske likovne akademije. Njen neformalni začetek je povezan z letom 1955 in prvo mednarodno grafično razstavo, pozneje bienalom.

Glavne značilnosti skupine umetnikov ljubljanske grafične šole, ki se je uveljavila v obdobju med letoma 1955 in 1970, so, kot so zapisali v MGLC-ju, bile: prizadevanje za visoko tehnično popolnost grafičnega lista, večinoma izvedenega v tehnikah jedkanice in akvatinte; preciznost in dorečenost grafičnih listov, kjer ni spontanosti, gestualnosti ali dekorativnih hotenj; podajanje patinaste površine, večinoma v svetli tonski lestvici; pri veliki večini predstavnikov dosledno vztrajanje na robu predstavnega sveta; težnja po osamosvojitvi grafike kot medija; kreativna navzočnost umetnika v celotnem procesu nastajanja grafičnega lista od ideje, tehnoloških postopkov do odtisa.

Glasbeni večeri in otroške delavnice
Na razstavi, ki bo na ogled do 4. septembra, so z deli zastopani Zvest Apollonio, Janez Bernik, Janez Boljka, Bogdan Borčić, Lucijan Bratuž, Jože Ciuha, Riko Debenjak, Štefan Galič, Bojan Gorenec, Samuel Grajfoner, skupina Irwin, Božidar Jakac, Andrej Jemec, Metka Krašovec, Tomaž Kržišnik, Lojze Logar, Vladimir Makuc, Miha Maleš, Adriana Maraž, Živko Marušič, Kiar Meško, France Mihelič, Jožef Muhovič, Zoran Mušič, Valentin Oman, Klavdij Palčič, Marjan Pogačnik, Marij Pregelj, Jože Spacal, Lojze Spacal, Tinca Stegovec, Branko Suhy, Gorazd Šefran, Marijan Tršar, Karel Zelenko in Mojca Zlokarnik.

Razstavo bodo junija in julija spremljali torkovi glasbeni večeri na Gradu Tivoli. Prvi bodo 28. junija z zvoki flamenka in Balkana nastopili Balcana, 5. julija Strune z balkansko etnoglasbo, 12. julija bo odmeval novi tango zasedbe Quatroportango, 19. julij bo Grad Tivoli gostil orientalski plesni večer, 26. julij pa bo v zraku andaluzijski melos z Ravijem Shrestho in Miho Petričem. Ob nedeljah bodo od 11. do 13. ure pred Gradom Tivoli potekale brezplačne likovne in grafične delavnice za otroke in družine.