Postavitev del drugega ob drugega ni naključna; gre namreč za deli iz serij Kaprice (Los Caprichos), ki jih je Goya ustvaril konec 18. stoletja, nadrealist Dalí pa se je v sedemdesetih letih 20. stoletja oprl na dela španskega rojaka in ustvaril lastno različico serije.

Proti dekletu niso sprožili kazenskega postopka
Po besedah predstavnika galerije so se dekle in še tri njene prijateljice v galeriji vedle "zelo neprimerno". Lokalne oblasti se kljub vsemu proti mladenki niso odločile sprožiti kazenskega postopka, saj so presodile, da njeno dejanje ni bilo namerno. Umetnini so že poslali v pregled strokovnjakom, ki bodo ocenili nastalo škodo.

Francisco de Goya (1746–1828) je serijo bakrorezov Kaprice ustvaril v letih 1797 in 1798, v njej pa z značilnim satiričnim pristopom podal svoj pogled na tedanjo špansko družbo. Serijo povezuje kontrast med žrtvijo in eksekutorjem, ki je vedno v središču prizora in je predstavljen kot nečloveški stroj.

Salvador Dalí (1904–1989) je ob vsesplošnem zgražanju v svoji nadrealistični maniri cikel poustvaril leta 1973 za razstavo, ki so jo avgusta 1977 odprli v Goyevem muzeju v francoskem mestu Castres. V Španiji so bila to leta, ko so se kulturne omejitve Francove brutalne diktature začele rahljati, izgnani Španski umetniki pa so počasi prihajali domov. Nekoč prepovedani umetniki so tako začeli kopati po družbi, ki je bila dolgo v večji meri zaprta pred zahodnim svetom. Goyeve Kaprice so nastale v podobnem političnem vzdušju in se spravile na nekoč mogočno Španijo, ki je počasi hirala pod težo propadajoče družbe, zaznamovane z versko in kulturno izolacijo.

Poškodovani deli španskih umetnikov sta bili torej tudi v ruski galeriji predstavljeni skupaj, v sklopu postavitve z naslovom Caprichos.