Gre za 11 slik, ki jih sicer hranijo v amsterdamskem Zgodovinskem muzeju, vendar bo zaradi prenove ta zaprt do 11. marca prihodnje leto. Portreti slikarjev, kot so Adriaen Backer, Frans Badens, Ferdinand Bol, Gerbrand van den Eeckhout, Govert Flinck, Bartholomäus van der Helst, Nicolaes Eliasz Pickenoy in Dirck van Santvoort, kažejo nizozemske meščane, kulturo oblačenja in druge podrobnosti takratnega življenja. Portreti odražajo tudi socialne razmere in kulturo meščanstva v nizozemskih mestih.
To je bil čas skupinskih portretov, ki se je 'rodil' prav med nizozemskimi mojstri. Najbolj znan skupinski portretist je verjetno Frans Hals, pa tudi Rembrandt, ki tvorita skupaj z Vermeerjem veliko slikarsko trojico nizozemskega 17. stoletja.
Člani društev, zbrani na eni sliki
Ravno skupinski portreti so bili v nizozemskem 17. stoletju pomembna tema, pogosto pa so jih naročala razna civilna in poslovna društva. Bolje kot katera koli druga motivika so izrazili ravno značaj nizozemske družbe v obravnavanem obdobju. Skupinski portreti so posebna postaja v zgodovini portreta. Celopostavni izrez, v renesansi še rezerviran zgolj za najimenitnejše naročnike, kot sta bila na primer papež in cesar, se je v baroku razširil na portrete trgovcev in članov društev, kar ne nazadnje tudi pokaže na razvoj in pomen meščanstva v tem času na Nizozemskem. Umetniki so se skušali izogniti togi monotonosti negibnih portretirancev razporejenih v vrsto tako, da so v delo vnesli nekaj gibanja.
V Schuttersgalerij amsterdamskega Zgodovinskega muzeju so se izognili umiku slik v depoje in dela prvič posodili muzeju.