Po Peršinovih besedah nova stalna razstava, naslovljena Ljubljana. Zgodovina. Mesto., prinaša pregleden kronološki razvoj prostora ljubljanske kotline od prazgodovine do danes in tako lahko razstavo razumemo kot osebno izkaznico muzeja in pomemben dokument Ljubljane.

Običajni ljudje in lokalne posebnosti
Postavitev izpostavlja izjemne dogodke iz zgodovine tega prostora od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih, kraljih in predsednikih je mogoče spoznati tudi vsakdanje mestno življenje, saj na razstavi govorijo o povsem običajnih ljudeh, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat. Videti pa je mogoče še nekatere lokalne posebnosti, ki so z nami že dolgo in ki nas in naše mesto danes delajo drugačne od drugih evropskih mest.

"Veliko število predmetov in z njimi povezanih zgodb razpira poglede na naše glavno mesto in njegovo bogato zgodovino. Glede na to, da živimo v digitalni dobi, je izkustvo originalnega muzejskega predmeta tisto, kar danes nepogrešljivo potrebujemo. Prav zato smo se odločili, da postavitev nagovarja obiskovalca z ikoničnimi predmeti iz naše zbirke. Muzejski predmet smo hoteli zavestno postaviti v fokus našega pogleda. V zadnjem obdobju smo namreč prevečkrat priča postavitvam, ko sodobne tehnologije preglasijo sposobnost gledalčeve lastne imaginacije in smo postali samo nemi opazovalci virtualnih svetov, ki nas obkrožajo," je še povedal direktor muzeja.

Postavitev prinaša pregled zgodovine Ljubljane tudi na ustvarjalen in zabaven način, in sicer z interaktivi, ki so pretežno namenjeni otrokom, in kratkimi filmi s kuharskimi namigi Boštjana Napotnika, frizerskimi prijemi Boruta Kusterja, izjavami arheologov ob prelomnih odkritjih ter opisi predmetov, kot jih vidijo konservatorji, proučujejo fizični antropologi in poznajo kustosi. Za jesen pa so že napovedana tematska vodstva in delavnice.

Brez prebivalcev ni mesta
Ljubljana se je v svoji zgodovini nenehno srečevala z različnimi obrazi, ki so jo zaznamovali. Med njimi je tudi veliko takih, ki niso del učbenikov, pa vendar so tudi oni obogatili mesto, prispevali svoje zgodbe in naredili Ljubljano edinstveno. Galerija njihovih portretov – iz muzejske zbirke jo je skupaj z ekipo MGML-ja poustvaril ljubljanski umetnik Damijan Kracina, zvočno pa pospremil Sašo Kalan – obiskovalca nove stalne razstave čisto na začetku na izviren in presenetljiv način opozori, da smo prav prebivalci in obiskovalci mesta tisti, ki ustvarjamo njegovo urbano celoto, so med drugim zapisali v najavi odprtja razstave.

V postavitev, ki jo je zasnovala oblikovalka Metka Dariš, je vključenih 743 predmetov, med katerimi je največ prazgodovinskih, najmanj pa srednjeveških. Na razstavi so mesto našli na primer najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, spominska medalja ob slovesni razglasitvi Ljubljane za glavno mesto Republike Slovenije, invalidski voziček Žige Zoisa in avtomobil fičko.