Vse tri postavitve tvorijo celoto, zato jih je vredno obiskati, saj so nekateri umetniki predstavljeni zgolj v manjših galerijah. V Narodnem muzeju Slovenije lahko razstavo ujamete do 12. februarja. Foto: Damjan Švarc, z dovoljenjem umetnice
Vse tri postavitve tvorijo celoto, zato jih je vredno obiskati, saj so nekateri umetniki predstavljeni zgolj v manjših galerijah. V Narodnem muzeju Slovenije lahko razstavo ujamete do 12. februarja. Foto: Damjan Švarc, z dovoljenjem umetnice
Ob razstavi je izšel bogat spremni katalog v založništvu Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. in z besedili Boža Repeta, Tadeja Pogačarja, Nine Popič in Polone Poberžnik, Dejana Habichta, Barbare Sterle Vurnik, Vladimirja Vidmarja in Tjaše Pogačar Podgornik. Katalog je oblikoval Ajdin Bašić. Foto: Galerija Škuc

Po otvoritvi v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova sta vrata odprli še razstavi v Centru in Galeriji P74 in Galeriji Škuc. Vse tri postavitve so del skupne zaključne razstave večletnega raziskovalnega in izobraževalnega projekta v Ljubljani. Po svoji naravi je projekt Druga eksplozija – 90. leta (2014-2017) dvodelen in poteka sočasno v Ljubljani in Slovenj Gradcu, zato je koroški del raziskave devetdesetih na ogled v prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti in Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu.


Na aktualni razstavi v Galeriji P74 bodo na ogled dela Marka Peljhana, Vuka Ćosića in Apolonije Šušteršič, v Galeriji Škuc pa razstavljajo Marko Peljhan, Marija Mojca Pungerčar, Maja Licul in Anja Šmajdek.

"Nova politizacija"
Po eksploziji neoavantgarde v šestdesetih so devetdeseta prinesla nov izbruh umetniške produkcije, ki predstavlja svojevrstno nadaljevanje radikalnih umetniških praks šestdesetih in sedemdesetih let. Razstave v Ljubljani poudarjajo segment umetniške produkcije, ki ga lahko označimo kot umetnost po postmodernizmu. Govorimo o novi politizaciji, novi socialni umetnosti, novi javni umetnosti, postkonceptualnih praksah, spletni umetnosti, oblikovanju novih neformalnih modelov produkcije in prezentacije ipd.

Sodobna umetnost devetdesetih v Sloveniji podobno kot drugje uvaja nove oblike neposredne komunikacije in dialoga z občinstvom, participacijo, se usmerja h kritični socialnosti in eksperimentira z različnimi modeli kulturnih institucij.