Projekt želi predstaviti likovno dogajanje v slikarski ustvarjalnosti na Obali. Foto: BoBo
Projekt želi predstaviti likovno dogajanje v slikarski ustvarjalnosti na Obali. Foto: BoBo
Herman Pečarič: Ladjedelnica z delavci, 1957, olje na platno, 50 x 69,5 cm. Foto: Obalne galerije Piran

V Galeriji Herman Pečarič v Piranu bodo drevi odprli razstavo z naslovom Herman Pečarič in sodobniki: Primorska likovna umetnost 1965-1975. Projekt, ki želi predstaviti likovno dogajanje v slikarski ustvarjalnosti na Obali, bo soočil dela petih umetnikov, ki so bili rojeni med letoma 1900 in 1935.

Do 22. marca prihodnje leto bodo tako na ogled dela Pečariča, ki je deloval v Piranu, Mireta Cetina z ateljejem v Kopru, Toneta Kralja, Jožeta Pohlena in nekoliko mlajšega Zvesta Apollonia iz okolice Kopra, piše na spletni strani galerije. Dodajajo, da je delo omenjenih umetnikov tako v primorski likovni umetnosti kot širše "tako ali drugače pustilo pečat". Ustvarjalni zagon, s katerim so delovali, je vplival na pojav generacije mladih perspektivnih umetnikov, kot so Živko Marušič, Tomo Vran, Mira Ličen in Janez Matelič.

Herman Pečarič se je rodil leta 1908 na Spodnjih Škofijah. Leta 1950 je diplomiral iz slikarstva na likovni akademiji v Beogradu. Ustvarjal je olja, akvarele in litografije ter scenografije za Ljudsko gledališče v Kopru. Do svoje smrti leta 1981 je živel v Piranu. Pečaričeva tesna motivna vpetost v izvorni svet slovenske Istre, ki jo je znal prepričljivo interpretirati v sodobno dojetem realističnem slogu, ga postavlja med redke zanimive izpovedovalce tega okolja.

Mire Cetin se je rodil leta 1922 v Planini pri Rakeku. Leta 1952 je diplomiral iz slikarstva pri Gabrijelu Stupici na ljubljanski likovni akademiji. Bil je član Skupine 53. Aleksander Bassin ga je nekoč označil kot "tistega mediteranskega osamelega jezdeca tostran italijanske meje, iz čigar slikarstva je bilo mogoče prepoznati tudi duha italijanskih magičnih realistov in morda še campiglijevsko enostavno združitev risbe s figurativno formo v poploščeni projekciji".

Tone Kralj se je rodil leta 1900 v Zagorici pri Dobrepolju. Do leta 1927 je tesno sodeloval z bratom Francetom. Sodi v vrste pionirjev slovenskega ekspresionizma in t. i. nove stvarnosti. Loteval se je predvsem religioznih motivov in tem iz kmečkega ter delavskega življenja. S freskami je poslikal več kot 40 cerkva, predvsem na Primorskem. Ukvarjal se je tudi z ilustracijo in po zgledu renesančnih mojstrov skušal povezovati umetnostne stroke, od arhitekture, monumentalne spomeniške plastike do umetne obrti in oblikovanja.

Jože Pohlen se je rodil v Hrastovljah, leta 1946 je zaključil šolanje na kiparskem oddelku Inštituta za likovno umetnost v Firencah. Diplomiral je tudi na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri Frančišku Smerduju in pri njem leta 1951 opravil še kiparsko specialko.

Zvest Apollonio se je rodil leta 1935 v Bertokih pri Kopru. Leta 1964 je zaključil specialistični študij slikarstva na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je bil učenec velikih mojstrov: Stupice, Smerduja, Preglja in Jakca. Deset let pozneje je postal profesor na Akademiji za likovno umetnost, kjer je uvedel študij grafične tehnike sitotisk. Obveljal je za enega vodilnih primorskih likovnih ustvarjalcev.