Likovna ustvarjalnost Štefana Planinca ni ostala neopažena. Leta 1965 je zanjo prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1970 Župančičevo nagrado in 1984 Jakopičevo nagrado. Ilustriral je več kot 60 knjig. Za mladinsko ilustracijo je trikrat prejel Levstikovo nagrado - v letih 1958, 1959 in 1963. Foto: MMC RTV SLO
Likovna ustvarjalnost Štefana Planinca ni ostala neopažena. Leta 1965 je zanjo prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1970 Župančičevo nagrado in 1984 Jakopičevo nagrado. Ilustriral je več kot 60 knjig. Za mladinsko ilustracijo je trikrat prejel Levstikovo nagrado - v letih 1958, 1959 in 1963. Foto: MMC RTV SLO

Planinc je v povojnem času, ko je slovenska ilustracija z mnogo izvrstnimi ilustratorkami odprla z nežnostjo posejano in materinsko občuteno pot do otrok ter jih lepo in prijetno pospremila v bogat svet otroške književnosti, postavil povsem drugačna izhodišča, gotovo še najbolj zvesta in zavezana ciljem njegovega fantastičnega slikarstva.

Iz utemeljitve strokovne žirije
Štefan Planinc, Večerna ptica
Planinc, ki je bil med drugim tudi član Grupe 69, je eden redkih predstavnikov nadrealističnega slikarstva na Slovenskem. Tej poetiki se je zapisal v šestesetih letih in odtlej svoje podobe predstavljal v sanjskih postavitvah z melanholičnim predznakom. Foto: Galerija Isis
Marij Pregelj: Pompejansko omizje, 1962
Marij Pregelj je zaznamoval sodobno slovensko slikarstvo skupaj s kolegi, kot sta Zoran Mušič in Gabrijel Stupica. Njegovo umetnost zaznamujejo različna izročila, od povsem modernih do starogrških; njegove slike so dramatične in gledalca pogosto spravijo v zadrego. Pretresljivost Pregljevih slik je povezana tudi z dejstvom, da je umetnik II. svetovno vojno preživel večinoma v koncentracijskih taboriščih. Foto: Moderna galerija

Dvoletni pregled slovenske ilustracije bodo v sredo, 19. novembra, ob 20.00 odprli v Galeriji Cankarjevega doma. Ob tem bodo podelili še letno nagrado, plakete in priznanja Hinka Smrekarja.
Kot je v utemeljitvi nagrade zapisal likovni kritik Iztok Premrov, je temeljna prvina in vrednota Planinčevih ilustracij risba, ki je tudi ena največjih vrednot v vsej njegovi likovni ustvarjalnosti. "Veliki fantast in samotni jezdec na krilih svoje neverjetne domišljije" - tako je 83-letnega slikarja v utemeljitvi označil Premrov - je v ilustratorskem delu nesporno postavil enako zahtevna likovna merila kot v svojem dognanem slikarskem in risarskem svetu.

Za otroke, a vse prej kot simplistično
Ilustratorskih del Planinc nikoli ni podcenjeval, kaj šele, da bi jih snoval na podlagi rutinskih bližnjic. Ker mu je ilustriranje dolgo pomenilo tudi sredstvo za preživetje, mu je resnično iskreno posvetil tisti del svojega jaza, ki ga je šele pozneje daroval tudi slikarstvu, je še zapisal Premrov. Njegove ilustracije nosijo izjemen avtorski pečat, so razmišljajoče in zazrte vase. Otrokom postavljajo tudi zahtevnejša vprašanja in s tem poglabljajo njihov način razmišljanja.

56 imen slovenske ilustracije na enem mestu
V Galeriji CD bodo do 15. februarja predstavljeni najboljši ustvarjalni dosežki slovenskih ilustratorjev. Žirija, ki v kateri sedijo predsednica Tanja Mastnak, Ranko Novak, Silvan Omerzu, Iztok Premrov in Nina Pirnat Spahić, je od 95 prijavljenih na razstavo uvrstila 56 avtorjev.

Inkorporacija novih medijev in tehnologij
Ob delih znanih umetnic in umetnikov bodo predstavljena tudi dela mlajših avtorjev, ki prinašajo "nove likovne rešitve, svežo avtorsko poetiko, inovirajo slikarske tehnike, uvajajo elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij ter končno, a ne nazadnje, v svoje delo vnašajo veliko humorja in vitalnosti, kar danes vse bolj pogrešamo v sodobnih likovnih praksah," je zapisano na spletni strani CD.

Poklon pokojnemu mojstru Mariju Preglju
V okviru hommagea začetnikom slovenske ilustracije bodo na bienalu predstavili Marija Preglja (1913-1967). Slikar je študiral na zagrebški akademiji pri prof. Ljubu Babiću. Po vojni je poučeval na šoli za umetno obrt in od leta 1948 do smrti na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Prvič je razstavljal leta 1937 s Klubom neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov ter pozneje sodeloval na številnih razstavah jugoslovanske umetnosti doma in na tujem.

Prejel je številne nagrade, za ilustracijo kar trikrat Levstikovo nagrado - v letih 1949, 1957 in 1960 ter leta 1967 medaljo za ilustracije Dekamerona v Certaldu. Njegov opus je doslej najobsežneje predstavila posthumna retrospektivna razstava v ljubljanski Moderni galeriji leta 1969. Iz zbirk Moderne galerije so tudi Pregljeve ilustracije, ki bodo razstavljene v okviru 8. SBI.

Kako se bienala lotijo Slovaki?
Kot spremljevalni program SBI bo od 19. novembra do 21. decembra v Mali galeriji na ogled razstava nagrajencev Bienala ilustracije Bratislava (BIB), ki ga prirejajo od leta 1967. Mednarodna žirija podeljuje ilustratorjem enajst nagrad. Razstava bo ljubljanskemu občinstvu približala polstoletni razvoj ilustracije v mednarodnih okvirih.

Slovenski bienale ilustracije so v CD v sodelovanju z ilustratorsko sekcijo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov zasnovali in prvič priredili leta 1993. Nagrad za življenjsko delo so doslej podelili pet, in to Marlenki Stupici, Ančki Gošnik Godec, Jelki Reichman, Mariji Vogelnik in Milanu Bizovičarju ter Marjanci Jemec Božič.

Planinc je v povojnem času, ko je slovenska ilustracija z mnogo izvrstnimi ilustratorkami odprla z nežnostjo posejano in materinsko občuteno pot do otrok ter jih lepo in prijetno pospremila v bogat svet otroške književnosti, postavil povsem drugačna izhodišča, gotovo še najbolj zvesta in zavezana ciljem njegovega fantastičnega slikarstva.

Iz utemeljitve strokovne žirije