Adela Bloch-Bauer je v svojem času na Dunaju veljala za nekakšno mecenko umetnosti; ni čisto gotovo, kakšno je bilo njeno razmerje z Gustavom Klimtom. Foto: EPA
Adela Bloch-Bauer je v svojem času na Dunaju veljala za nekakšno mecenko umetnosti; ni čisto gotovo, kakšno je bilo njeno razmerje z Gustavom Klimtom. Foto: EPA
Marie Altmann
Marie Altmann, nečakinja potretirane Adele Bloch-Bauer, je v boju za lastništvo slik tožila avstrijsko državo. Foto: EPA
Portret Adele Bloch-Bauer
John Malkovich pred fotografijo Gustava Klimta
Slikar postaja popumetnik: marca je John Malkovich na Dunaju predstavljal film Klimt, v katerem seveda igra naslovno vlogo. Foto: EPA

Bleščeč, z zlatimi drobci posut portret Gustava Klimta iz leta 1907 je bil v New Yorku prodan za najvišjo vsoto denarja, za katero je kdaj ena sama slika menjala lastnika. Ronald S. Lauer je za portret Adele Bloch-Bauer, ki bo od zdaj visel v manhattanski Novi galeriji, plačal 135 milijonov dolarjev, kar bi pomenilo neverjetnih 25 milijard in 783 milijonov slovenskih tolarjev oziroma 107,5 milijona evrov.

Kdo je dama v zlatem?
Adela Bloch-Bauer, motiv ene največjih Klimtovih umetnin, je bila žena judovskega industrialista in proizvajalca sladkorja, okrog katere se je na prelomu stoletja zbirala visoka dunajska družba. Njen portret je bil ena od petih Klimtovih slik iz galerije Belvedere na Dunaju, ki so se znašle v središču žgočega vprašanja: je pomembneje upoštevati lastnikovo oporoko ali razveljavitev vojnega odloka? Družini Bauer je slike namreč leta 1938 zasegla nacistična oblast, pet so jih obesili v Belvedere, ostale pa prodali.

Kar naenkrat - cel kup dedičev
Oškodovana rodbina je takoj po koncu druge svetovne vojne sporočila, da naj slike še naprej visijo v javni galeriji. 90-letna Maria Altmann, dedinja dinastije Bauer, trdi, da so se bili njeni predniki slikam primorani odpovedati.Njeni trditvi nasprotuje to, da je Adela Bloch-Bauer svojo poslednjo voljo – naj njen portret visi v javni ustanovi - zapisala že leta 1925, ko gotovo še ni bila ustrahovana od nacistov.

Arbitražno sodišče je letos naposled odločilo, da mora avstrijska vlada slike vrniti mogotčevi nečakinji, zgoraj omenjeni Marii Altmann, ki stara leta preživlja v Los Angelesu. Nova - stara lastnica ob razsodbi ni hotela razkriti, kaj namerava s sliko storiti – izkazalo se je, da predvsem krepko podložiti svoj bančni račun. Ronalda Lauderja gospa menda pozna že več let – bila je tudi na odprtju njegove Nove galerije leta 2001 – in ga spoštuje, ker po njenem visoko ceni avstrijsko umetnost in obenem ve veliko o Klimtu. Lauder je, ko je javnosti sporočil ,da je postal novi lastnik slike, navdušeno pristavil, da je to "naša Mona Lisa".

Ni šlo (le) za denar!
Altmannova pravi, da se "ji ni zdelo praktično", da bi dragoceno sliko obdržala v družini. O kaki čustveni navezanosti bi prav tako težje govorili, saj je imela Maria, ko je njena teta umrla, le devet let. Za potomce družine Bauer je šlo pri pravnem boju predvsem za popravljanje starih krivic, saj trdijo, da so si večino njihovega bogastva med vojno razdelili najvišji nacistični častniki, med njimi celo Hitler in Hermann Göring. V njihovi poletni hišici je na primer dalj časa bival nacistični komandir Reinhardt Hedrick.

Klimtova muza ... in ljubimka?
Tako umetnostni zgodovinarji (ki se opirajo na portret) in družabni kroniki secesijskega Dunaja se strinjajo, da sta bila Adela Bloch-Bauer in Gustav Klimt najverjetneje ljubimca. Portret, ki je nastajal tri leta, predstavlja skrivnostno, čutno damo s kraljevsko držo in krvavo rdečimi ustnicami, ki skriva pohabljen prst na eni roki. Maria Altmann, zadnji človek, ki se pokojnice malce spominja od blizu, pravi, da se Adele ni nikoli smejala. "Nosila je frfotajoče bele obleke in uporabljala zlat ustnik za cigarete, čeprav takrat ni bilo običajno, da bi ženske kadile."