Idejna vodja projekta, Steffen Klewar (desno) in Daniel Brunet, v svoji trgovini. Čeprav gre za konceptualni projekt, izdelke seveda lahko tudi kupite. Foto: Reuters
Idejna vodja projekta, Steffen Klewar (desno) in Daniel Brunet, v svoji trgovini. Čeprav gre za konceptualni projekt, izdelke seveda lahko tudi kupite. Foto: Reuters
Kdo bi si mislil, da bo oprava Martyja McFlya čez trideset let spet "kul". Foto: Reuters
Postavitev "nobel" umetniške trgovine naj bi poudarila preobrazbo soseske, v kateri zdaj čez cesto od trgovin, v katerih vse stane 99 centov, vrata odpirajo butiki, kjer vsak pulover stane več sto evrov. Foto: Reuters

Kolektiv copy & waste v nemški prestolnici podnevi vodi "fiktivno konceptualno trgovino", ki prodaja kavo, tortice in nahrbtnike na temo filma Nazaj v prihodnost, pa tudi čevlje in majice. Za projektom Knick-Knack to the Future po njunih besedah tiči želja, med ljudmi sprožiti debato o tem, koliko so pripravljeni plačati za izdelke.

Umetnikom sledi dvig cen
Ob večerih v istem prostoru potekajo "delavnice iz potovanja v času" in gledališki performansi, v katerih občinstvo izvajalcem sledi iz prostora v prostor, ta pa s pomočjo filmskih odlomkov, glasbe in govorov raziskuje vprašanja gentrifikacije. "Najprej pridejo umetniki in studii, potem študenti in kavarne s konceptom in nato dragi butiki. Ta proces poteka v vse krajšem in krajšem času," kolektiv pojasnjuje na svoji spletni strani.

Ko delavska četrt postane "kul"
Gentrifikacija je v Nemčiji na splošno precej priljubljena tema, še posebej, ko beseda teče o Berlinu. Strm vzpon stanarin (v Frankfurtu, Berlinu in Münchnu tudi za 30 ali 40 odstotkov) je privedel do vladne omejitve višin stanarin, kar naj bi preprečilo izgon prejšnjih prebivalcev.

Tako tudi ni naključje, da so copy & waste svoj projekt umestili v bližino postaje podzemne železnice Kottbusser Tor. Četrt je bila nekdaj pozabljeno bivališče turških delavcev, le streljaj od ostankov berlinskega zidu. A ker lokacija postaja vse popularnejša, so tudi stanarine že začele naraščati. "Tukaj je ta proces gentrifikacije tako očiten, tako pred nosom," pojasni vodja kolektiva Steffen Klewar.

Postavitev "nobel" umetniške trgovine naj bi tako poudarila preobrazbo soseske, v kateri zdaj čez cesto od trgovin, v katerih vse stane 99 centov, vrata odpirajo butiki, kjer vsak pulover stane več sto evrov. "Nismo tukaj, da bi služili, radi bi govorili z ljudmi in videli njihove reakcije," trdi Jörg Albrecht, eden izmed članov kolektiva.

Prihajajo tudi v Gradec
Še en član, ameriški igralec Daniel Brunet, hoče izpostaviti predvsem, da so dostopne cene bivališč osnovna človekova pravica. "Niti predstavljati si ne morem, kako bo New York videti leta 2045, najbrž bo najhujša mogoča različica Hill Valleyja (iz filma Nazaj v prihodnost, op. n.): "Nekateri bodo živeli v luksuznih pristrešnih stanovanjih, preostali pa bodo brez vsega stlačeni na rob mesta."

"Trgovina" v Berlinu vrata zapira 12. septembra, potem pa se seli v nekdaj industrijsko mesto Mülheim an der Ruhr v zahodni Nemčiji, še po tem pa v nam bližnji Gradec (konec septembra in v oktobru).