Prvi, najobsežnejši sklop razstave obravnava obdobje pred plebiscitom. V njem so predstavljeni dokumenti, ki pričajo o poenotenju slovenskih strank. Te so z zakonom o plebiscitu prepustile slovenskemu narodu, da odloči o tem, v kakšni državi želi živeti, s sporazumom pa so se dogovorile o skupnem nastopu na plebiscitu. O nepredvidljivi varnostni politiki pričajo dokumenti organov za notranje zadeve po Sloveniji. Izjemen prispevek k podpori plebiscitu zunaj meja Slovenije so izkazali Slovenci v zamejstvu in po svetu z več tisoč zbranih podpisov ter številnimi pismi podpore. Osrednji del je namenjen oglaševalski kampanji, ki ji je s plakati, časopisnimi oglasi, televizijskimi spoti in drugim promocijskim materialom uspelo ustvariti vzdušje pričakovanja radostnega dogodka oziroma je ustvarila slovesno vzdušje s poudarkom, da gre za odpiranje Slovenije navzven ter ne zapiranje v lastne meje. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Tišler
Prvi, najobsežnejši sklop razstave obravnava obdobje pred plebiscitom. V njem so predstavljeni dokumenti, ki pričajo o poenotenju slovenskih strank. Te so z zakonom o plebiscitu prepustile slovenskemu narodu, da odloči o tem, v kakšni državi želi živeti, s sporazumom pa so se dogovorile o skupnem nastopu na plebiscitu. O nepredvidljivi varnostni politiki pričajo dokumenti organov za notranje zadeve po Sloveniji. Izjemen prispevek k podpori plebiscitu zunaj meja Slovenije so izkazali Slovenci v zamejstvu in po svetu z več tisoč zbranih podpisov ter številnimi pismi podpore. Osrednji del je namenjen oglaševalski kampanji, ki ji je s plakati, časopisnimi oglasi, televizijskimi spoti in drugim promocijskim materialom uspelo ustvariti vzdušje pričakovanja radostnega dogodka oziroma je ustvarila slovesno vzdušje s poudarkom, da gre za odpiranje Slovenije navzven ter ne zapiranje v lastne meje. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Tišler
Plebiscit razstava
V drugem delu razstave je ponazorjena simulacija volišča z možnostjo ponovnega glasovanja, neveljavne glasovnice, računalnik, na katerem so obdelovali podatke z volišč, volilna skrinjica … Fotografije z volišč po vsej Sloveniji pričajo o vznesenem vzdušju, ki je bilo polno pričakovanj. Poseben prostor je namenjen filatelistični zbirki spominskih ovojnic, razglednic ter priložnostnih poštnih žigov s tematiko plebiscita. Izdelana je replika spominskega žiga, ki ga je v spomin na razstavo ob 20. obletnici dal izdelati Arhiv RS. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Tišler
Plebiscit razstava
Zadnji del razstave predstavlja prizore po zaprtju volišč in objavi izidov glasovanja, ko je sledilo veliko slavje po vsej Sloveniji. Predstavljene so fotografije Toneta Stojka in televizijski posnetki RTV Slovenija. Čestitke so prihajale z vsega sveta. Poseben prostor je namenjen numizmatiki – plačilnim sredstvom (zakonitim in nezakonitim), ki so se uporabljala in nastajala v letu 1990 (jugoslovanski dinarji, vrednostni boni, italijanske lire, nemške marke, Hamurabijeve lipe …). Obletnice plebiscita je Banka Slovenije zaznamovala z izdajami spominskih kovancev iz zlata, srebra in tudi tečajne kovance iz običajne zlitine. Na razstavi je replika srebrnika, ki je bil izdan ob prvi obletnici. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Tišler
Razstava o plebiscitu v Cankarjevem domu

Avtorji razstave so se odločili za predstavitev obdobja od novembra 1990 do januarja 1991 in ga poskušali omejiti le na plebiscit, saj je celotno obdobje slovenske osamosvojitvene zgodovine obsežno ter izredno bogato, zato ga je zelo težko objektivno predstaviti v celoti. Večina arhivskega gradiva iz tega obdobja je še vedno shranjena pri ustvarjalcih.
Do zdaj za širšo javnost neobjavljeni dokumenti
Avtorici razstave, Alenka Starman in Vesna Gotovina, sta s projektno skupino pri zbiranju in izboru gradiva za razstavo sodelovali z Muzejem novejše zgodovine v Ljubljani, Etnografskim muzejem, Narodnim muzejem Slovenije, Državnim zborom RS, Generalnim sekretariatom Vlade RS, Ministrstvom za zunanje zadeve RS, Ministrstvom za notranje zadeve RS, Uradom RS za komuniciranje, Republiško volilno komisijo, Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani ter RTV Slovenija. Na razstavi jim je uspelo zbrati izredno dragoceno gradivo do zdaj za širšo javnost še neobjavljenih dokumentov.
Razstava je vsebinsko in oblikovno zasnovana iz treh sklopov: obdobja pred plebiscitom, dneva plebiscita in obdobja po plebiscitu. Vsebinsko je razstava zasnovana na trenutku poenotenja slovenskih političnih strank, slovenskega naroda in vseh prebivalcev Slovenije za dosego skupnega cilja.
Obujanje spomina na pozitivno razpoloženje
Avtorji so v obrazložitvi podrobnosti razstave zapisali, da je njihov namen "ponovno obuditi spomin na pozitivno razpoloženje ljudi v obdobju pred in po, zlasti pa na dan plebiscita". "Želimo nagovoriti najširši krog ljudi, še posebej pa mlade, ki se šolajo, in jih spomniti, da so njihovi očetje in matere v ključnem obdobju slovenske zgodovine znali stopiti skupaj ter z optimizmom zreti v samostojno prihodnost."
Kot rdečo nit razstave so postavili ponovno doživetje pozitivnega vzdušja izpred 20 let, ki ga po besedah avtorjev "danes še tako potrebujemo, ko moramo ponovno združiti moči pri reševanju težav, ki jih ponuja današnji čas". Razstava z geslom Milijon 289 tisoč 369 za samostojno Slovenijo bo za javnost v Cankarjevem domu odprta za javnost od 24. decembra 2010 do 18. januarja 2011, nato pa bo potovala po slovenskih muzejih, arhivih, gledališču in tudi na tri srednje šole - v Murski Soboti, Novem mestu in na Ptuju.

Predvideni načrt selitev razstave:
CELJE 21. 1.–28. 2. 2011
MARIBOR 1. 3.–31. 3. 2011
PTUJ 1. 4.–20. 4. 2011
MURSKA SOBOTA 21. 4.–13. 5. 2011
ŠKOFJA LOKA 16. 5.–10. 6. 2011
JESENICE 11. 6.–29. 7. 2011
KOPER 1. 8.–8. 9. 2011
NOVA GORICA 10. 9.–30. 9. 2011
LJUBLJANA 1. 10.–2. 11. 2011
NOVO MESTO 2. 11.–30. 11. 2011
LJUBLJANA 1. 12. 2011–5. 1. 2012

Razstava o plebiscitu v Cankarjevem domu