Cvetlično tihožitje v izvedbi Gustava Klimta, ki bo eden izmed avtorjev, predstavljenih na razstavi Povej s cvetjem - cvetlična tihožitja na Dunaju od Waldmüllerja do Klimta. Foto: EPA
Cvetlično tihožitje v izvedbi Gustava Klimta, ki bo eden izmed avtorjev, predstavljenih na razstavi Povej s cvetjem - cvetlična tihožitja na Dunaju od Waldmüllerja do Klimta. Foto: EPA

Združila bo slike, pa tudi skulpture in izdelke iz porcelana na temo cvetja, ki so nastali od konca 18. do začetka 20. stoletja. Postavitev bo dopolnjeval izbor sodobnih del.

Bidermajer s čudovitimi cvetličnimi aranžmaji
Tihožitje je v sto letih doživelo velike spremembe, piše na spletni strani Muzeja Belvedere. Središče ustvarjanja tega slikarskega žanra je bil Dunaj, kjer je tihožitje prvi vrhunec doživelo v bidermajerju s čudovitimi cvetličnimi aranžmaji.

Ponovni razcvet je doživelo konec stoletja, še posebej v delih slikark Olge Wisinger-Florian in Marie Egner. Kot poudarjajo v muzeju, je prav tihožitje slikarkam odprlo pot v slikarstvo. Potem so bili tu še umetniki, kot sta bila Gustav Klimt ali Egon Schiele, ki so cvetlične motive na edinstven način vključevali v svoja dela.

Tihožitja in družbene spremembe
Kot so še zapisali v muzeju, slikarska tihožitja razkrivajo veliko več kot le razvoj umetniških slogov. Pripovedujejo tudi o družbenih spremembah, o navdušenju nad eksotičnimi rastlinami in alpsko floro, o blišču obdobja dunajske Ringstrasse in krhkosti človeške vrste.

Z deli bodo na razstavi zastopani Jan van Huysum, Rachel Ruysch, Josef Klieber, Joseph Nigg, Franz Xaver Petter, Ferdinand Georg Waldmüller, Pauline von Koudelka-Schmerling, Rosalia Amon, Anton Romako, Hans Makart, Olga Wisinger-Florian, Tina Blau, Carl Schuch, Marie Egner, Gustav Klimt, Koloman Moser, Michael Powolny, Egon Schiele in Willem de Rooij.

Razstava bo na ogled do 30. septembra.