Vlasta Zorko je študirala kiparstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1959. Med drugim je učila na današnji drugi gimnaziji ter predavala plastično oblikovanje na mariborski pedagoški akademiji, od leta 1972 pa deluje kot svobodna umetnica. Mesto Maribor ji je lani podelilo Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Foto: UGM
Vlasta Zorko je študirala kiparstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1959. Med drugim je učila na današnji drugi gimnaziji ter predavala plastično oblikovanje na mariborski pedagoški akademiji, od leta 1972 pa deluje kot svobodna umetnica. Mesto Maribor ji je lani podelilo Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Foto: UGM
Po mnenju kustosinje razstave in direktorice UGM-ja Brede Kolar Sluga bi Vlasto Zorko lahko upravičeno šteli za prvo slovensko kiparko po drugi svetovni vojni, saj je bila med redkimi profesionalno izobraženimi prva, ki se je na področju kiparstva tudi uveljavila. Foto: UGM
Kljub temu da so njena dela v mestu Maribor dobro znana, celovite predstavitve njenega opusa še ni bilo. Foto: UGM

Tako obsežen opus je težko predstaviti, v njenem je namreč več kot 50 njenih del v javnem prostoru, od tega kar 35 v Mariboru, vsaj 110 portretov ter več kot 1000 malih plastik. Nepretrgoma je nastajal več kot 60 let. Kot je povedala strokovna sodelavka pri razstavi Marjeta Ciglenečki, zato upajo, da bodo tako z razstavo kot s katalogom vsaj za začetek orisali njegove značilnosti in ponudili nekaj iztočnic za nadaljnja raziskovanja.

Po mnenju kustosinje razstave in direktorice UGM-ja Brede Kolar Sluga bi Vlasto Zorko lahko upravičeno šteli za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je bilamed redkimi profesionalno izobraženimi prva, ki se je v kiparstvu tudi uveljavila.

Ciglenečki je poudarila dvoje - kiparki je uspel prodor v javni, pretežno moškim naklonjen prostor, hkrati pa se je umaknila v svoj prostor, kjer se je vseh šest desetletij posvetila izključno enemu motivu - upodobitvi žensk, kar je redko ne le v našem, temveč tudi svetovnem prostoru.

Podpisuje največ realizacij v mestu
Kustosinja razstave pa je razložila, da se je kiparka "v zavest Mariborčanov vtisnila na mnoge načine. Bila je profesorica na različnih šolah, dejavno je sodelovala v odborih ter usmerjala kulturno življenje v mestu. Najvidnejši je njen kiparski prispevek v javnem prostoru, saj podpisuje največ realizacij v mestu."

Ob tem je dodala, da je Vlasti Zorko, ki velja za neformalno "mestno kiparko", po drugi plati uspelo z malimi plastikami, ki so običajno zaznamovale posebne in intimne trenutke lastnic in lastnikov, zapolniti tudi morda manj vidne, a bolj čustveno prežete prostore.

Glazerjeva nagrajenka
Njen prvi stik z umetnostjo sega v zgodnja 50. leta, ko je obiskovala gimnazijski likovni krožek. Nato je študirala kiparstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1959. Med drugim je učila na današnji drugi gimnaziji ter predavala plastično oblikovanje na mariborski pedagoški akademiji, od leta 1972 pa deluje kot svobodna umetnica. Mesto Maribor ji je lani podelilo Glazerjevo nagrado za življenjsko delo.

Vlasta Zorko je med drugim izdelala portrete številnih slovenskih kulturnih in znanstvenih osebnosti, med drugim je njen spomenik generalu Rudolfu Maistru na Maistrovem trgu, kip Prežihovega Voranca na Gosposvetski ulici, stenski relief Svobodnega Pohorja na drugi gimnaziji in spomenik NOB-ju v Lenartu.