Predstavitev 60 let delovanja Pokrajinskega arhiva Koper, v knjigi in na razstavi, je oblikovana tako, da bralce in obiskovalce popelje skozi arhivsko gradivo, ki ga hrani ta koprska ustanova. Foto: Pokrajinski arhiv Koper
Predstavitev 60 let delovanja Pokrajinskega arhiva Koper, v knjigi in na razstavi, je oblikovana tako, da bralce in obiskovalce popelje skozi arhivsko gradivo, ki ga hrani ta koprska ustanova. Foto: Pokrajinski arhiv Koper

Predstavitev 60 let delovanja Pokrajinskega arhiva Koper, v knjigi in na razstavi, je oblikovana tako, da bralce in obiskovalce popelje skozi arhivsko gradivo, ki ga hrani ta koprska ustanova, in je pretežno povezano z dejavnostmi v, na in ob morju. Ravno morje Pokrajinskemu arhivu Koper po besedah njegove direktorice Nade Čibej daje poseben pečat.

"Naša specifika je morje in vse, kar je povezano z njim"
Vsi slovenski arhivi so si podobni. Ukvarjajo se s podobnimi stvarmi, hranijo podobno gradivo in se ravnajo po istem zakonu, morje pa je tisto, ki določa Pokrajinski arhiv Koper, je poudarila direktorica. Ko se je pojavilo vprašanje, kaj pripraviti ob 60-letnici – zaznamovali so jo leta 2016 – so se tako odločili, da bo rdeča nit oz. modra nit projekta, kot rada poudari, prav morje oz. voda kot vir življenja. "Naša specifika je morje in vse, kar je povezano z njim. S tem smo potem povezali še druge pojavne oblike vode," je pojasnila Nada Čibej.

Iz arhivskih fondov so skušali izbrati na oko prijetne, zanimive in povedne dokumente, povezane tako z morjem kot sladko vodo, ki bi kar najbolj odražali življenje in dejavnosti na območju, ki ga pokriva arhiv. Izbrani dokumenti so razvrščeni v posamezne sklope, ki so podnaslovljeni z reki, izreki, pregovori ali deli istrskih in slovenskih ljudskih pesmi. Vseh dvojezičnih, slovensko-italijanskih panojev je 25, v Ljubljani jih je razstavljenih 20.

Ščepec soli, lakote ni
Zajete so številne tematike. Od pridelovanja soli, razvoja pomorstva in trgovine, začetkov Luke Koper in Splošne plovbe Piran, pomorskega šolstva, ribištva do ekologije in hidrologije, nalezljivih bolezni, obmorskih zdravilišč in kolonij. Sklop o solinarstvu je denimo naslovljen s Ščepec soli, lakote ni, sklop o nalezljivih boleznih, obmorskih zdraviliščih in kolonijah pa z rekom Zdravnik skrbi, narava pozdravi.

Razstavo je odprl minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Tone Peršak, ki je v pozdravnem nagovoru opomnil na pomen zaščite in ohranjanje vodnih virov. Slovenci posebnega pomanjkanja vode ne čutimo, porabimo je neizmerno veliko, je opozoril.

Razstava bo v avli ministrstva za kulturo na ogled do 22. avgusta. Nato pa bo, kot upa Nada Čibej, obiskala še kak slovenski kraj ter morda segla tudi prek meja, v hrvaške in italijanske arhive.