Oglas
Nekaj jih je načrtoval tudi Ilija Arnautović, čigar urbanizem in arhitekturo velikih stanovanjskih kompleksov na razstavi Arhitekt Ilija Arnautović - socializem v slovenski arhitekturi predstavlja Moderna galerija.
Gradnja je lahko vedno še boljša
Čeprav Arnautović ni mogel obiti direktiv vlade, pa je v omejenem manevrskem prostoru vendar odkril možnosti za inovacije. Ilija Arnautović je bil tako eden izmed začetnikov montažne gradnje. Pri gradnji kompleksa stolpnic v savskem naselju je tako spoznal, da montažna gradnja omogoča hitro postavitev kakovostnih stanovanj, ki jih je v obdobju industrializacije po drugi svetovni vojni in v obdobju dotoka priseljencev iz južnih delov Jugoslavije v Sloveniji primanjkovalo.
Mihevc in Arnautović preuredita stanovanje
Skupaj s še enim velikim imenom slovenske arhitekture obdobja socializma Milanom Mihevcem pa je Ilija Arnautović zasnoval tudi novo tlorisno postavitev stanovanj. Že leta 1955 sta si arhitekta zamislila dvo- ali trisobno stanovanje s središčnim sanotarnim vozlom in brez hodnikov. Zaradi prostorske racionalizacije so sobe razporejene okoli središča, v katerem najdemo kopalnico in kuhinjo. To formulo sta arhitekta udejanila v stolpnicah ob Roški cesti, v Savskem naselju in Velenju. Arnautović je veliko časa namenil razmišljanju o spodobnem načinu življenja in vsakdanjiku 'povojnega' človeka. Zato je skušal vedno znova izpopolniti svojo shemo bivalne enote, v kateri je sčasoma razvil navezo oziroma preplet kuhinje, jedilnice in dnevne sobe.
Stolpnica s prvinami družinske hiše
Leta 1924 v Nišu rojeni arhitekt je upošteval tudi to, da so bili številni novi prebivalci mest 'iztrgani' iz podeželjskega okolja, kjer so živeli v družinskih hišah. Zato si je arhitekt pogosto prizadeval v svoje konstrukcije vnesti nekaj kakovosti stanovanjske hiše; stanovanjem je dodajal balkone, lože, terase in vrtove. Arnautovićevo delo bi sicer morda lahko najbolje povzeli kot iskanje sinteze idej o bivanju, oblikovanja stavb in raziskovanja novih načinov gradnje.
Pečat arhitekturnih prijemov Ilije Arnautovića lahko v Ljubljani opazimo v soseski BS-3, Šišenski soseski 6, Bežigrajski soseski 3 in pri stolpnicah, ki jih označuje vzdevek Slepi Janez. Na razstavi v Moderni galeriji Arnautovićevo delo v Ljubljani dopolnjuje prikaz beograjskih realizacij, med katerimi izstopa megablok Televizorka, in pogled na naselje, ki ga je Arnautović 'podaril' alžirskemu mestu Oran.
Dobitnik Prešernove nagrade
Odličnost dela Ilije Arnautovića, ki je diplomiral pri profesorju Edvardu Ravnikarju, so pripoznali tudi žiranti nekaterih uglednih nagrad. Za zasnovo stavb v Šišenski soseski 6 je skupaj z avtorji urbanistične zasnove leta 1968 prejel republiško Borbino nagrado in nagrado Prešernovega sklada, za delo pri projektiranju Gospodarskega razstavišča pa je kot sodelavec arhitekta Branka Simčiča prejel tudi skupinsko Prešernovo nagrado.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje