Oglas
V galeriji Lek bodo so odprli razstavo, ki je pravzaprav sinteza vseh področij likovne ustvarjalnosti, na katerih je dejaven Omerzu. Gre za oblikovanje lutk, scenografije, risbe in grafike. Čeprav Omerzuja še najbolj poznamo po njegovih dosežkih v lutkarstvu, je umetnik do zdaj nanizal že 25 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na 50 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je Silvan Omerzu med drugim prejel tudi že nagrado Prešernovega sklada.
Omerzujeva risba, slika in kip
Kadar se ukvarja z risbo, Omerzu odkriva nove motive. Premrov te stvaritve opiše kot zgoščene in do zadnjega kotička izpolnjene likovne organizme, kjer se vegetabilne oblike prepletajo z živalskimi in človeškimi liki, kjer vse kipi in se veseli življenja in užitkov, ki jih življenje ponuja. Ko iz risbe prestopi v sliko, postane Omerzu bolj zadržan in se omeji na uporabo le dveh ali treh osnovnih barv. Podobno zadržanost pa izkaže tudi v motiviki, kjer prisega na človeški lik, bodisi lik trpečega na križu bodisi lik molivca z dvignjenimi rokami.
V vsem Omerzujevem likovnem snovanju pa je po mnenju Iztoka Premrova v ozadju čutiti gravitiranje k lutki. Silvan Omerzu je tako prepričan, da lutki ni odmerjen le prostor na odru, pač pa da je lahko lutka ali skupina lutk tudi kiparski objekt, kiparska postavitev oziroma instalacija.
Možnost skrajnosti svobode izraza v gledališču Konj
Fascinacija z lutko ni presenetljiva. Omerzu je že po študiju na ljubljanski Pedagoški akademiji vstopil v vrste članov Lutkovnega gledališča Ljubljana in se kmalu vključil med študente specializacije iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk v Pragi. Svoj izrazito samosvoj oblikovalski jezik je Silvan Omerzu morda najbolj izrazito izrazil v gledališču Konj, kjer uprizarjajo predstave za odrasle in je zato tudi izraznost scenografov in oblikovalcev lutk manj podrejena pravilom.
Gledališče je tako občinstvo osupnilo že s prvo predstavo. To je bila produkcija Napravite mi zanj krsto iz leta 1993. Prve predstave gledališča Konj so bile dionizično razvratne, napolnjevala pa sta jih obešenjaški in črni humor, ki je ostal Omerzujev spremljevalec do danes, čeprav se je podoba njegovih lutk spremenila. Po letu 2000 so namreč Omerzujeve lutke od grotesknih figur prešle v prefinjene asketske figure, ki se ne rogajo več svetu in samim sebi, pač pa so vtkane v mreži usode in v tem svojem položaju razmišljajo o smislu življenja, magiji smrti, čisti umetnosti in božanski popolnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje