V znak solidarnosti z ogroženimi muzejskimi institucijami v BiH-u, kjer mednarodna in narodna dediščina propadata tako rekoč pred očmi vsega sveta, bodo v akciji sodelujoči muzeji v danes simbolno preprečili ogled enega ali več eksponatov tako, da jih bodo prekrižali z "barikadnim trakom".
Prekrižana dela bodo v muzejih na ogled od danes pa do nedelje, v ponedeljek, na dan solidarnosti muzejev, ko bo minevalo šest mesecev, odkar je Zemaljski muzej BIH-a zaprt, pa bodo postala del virtualne razstave, ki si jo boste lahko ogledali tukaj.

Akcijo organizira dr. Azra Aksamija, profesorica na ameriški univerzi MIT (Massachusetts Institute of Technology), ena izmed ustanovnih članov platforme Cultureshutdown. Mednarodna pobuda vključuje akademike, umetnike in kulturne delavce, ki so se odzvali na krizo v BiH-u.

Sarajevo, mesto propadajočih kulturnih ustanov
Akcijo podpira tudi CIMAM – Mednarodni odbor za muzeje in zbirke moderne umetnosti, katerega predsednica je kot prva ženska v zgodovini te organizacije Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije. Moderna galerija je že leta 1996 pripravila projekt, imenovan Za muzej sodobne umetnosti Sarajevo 2000, v okviru katerega je trinajst pomembnih mednarodnih umetnikov darovalo dela temu mestu. Muzej naj bi bil odprt leta 2000, a žal še danes nihče ne more z gotovostjo trditi, kdaj se bo to tudi zares zgodilo. Tudi aktualizirani Arhiv Bosne in Hercegovine, ki je na ogled v pritličju Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, opozarja na Sarajevo kot mesto zaprtih in propadajočih kulturnih institucij, v katerem se tamkajšnje oblasti ne morejo dogovoriti, kdo je odgovoren za muzeje in njihove zbirke.

V solidarnostni akciji sodelujejo še druge ljubljanske institucije, kot so Galerija Kapelica, Mestna galerija Ljubljana, Narodni muzej Slovenije in Univerza v Ljubljani/ Pedagoška fakulteta – Oddelek za likovno pedagogiko. V Narodnem muzeju bodo tako iz solidarnosti iz stalne razstave simbolično "izbrisali" vaško situlo, enega najpomembnejših in najznamenitejših zakladov svoje zbirke.

S sodelovanjem v akciji slovenski muzeji ne izražajo zgolj solidarnosti s prizadetimi ustanovami, ampak želijo z usodnimi težavami, s katerimi se že dalj časa neuspešno spopadajo največji kulturni stebri Bosne in Hercegovine, seznaniti tudi širšo slovensko javnost, saj gre za spomenike svetovnega pomena, ki znotraj zaprtih oziroma komaj funkcionalnih institucij ne morejo biti kakovostno zaščiteni.

Je pri nas res toliko bolje?
"Ne samo, da globoko čutimo njihovo stisko, saj jim že leta pomagamo in jim tudi našo literaturo posredujemo brezplačno, mislim pa, da se nam ni treba ozreti prav daleč: poteza v to smer je bila nazadnje že ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo", opozarja Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije. "Gre za neko kolegialnost, mogoče pa tudi bojazen, da kaj takega ne bi doletelo še nas," se strinja Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana. "Treba je artikulirati, kako so muzeji in galerije pomembni, saj ne odsevajo samo preteklosti in sedanjosti, ampak so tudi pomemben motivator mišljenja in snovanj v prihodnosti."