Sporazum o financiranju vnovične vzpostavitve skupne jugoslovanske razstave v bloku 17 Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau so v četrtek podpisali na sedežu Unesca v Parizu.

Začetek pogovorov že v letu 2010
Za doseg dogovora med šesterico držav nekdanje Jugoslavije je bilo potrebnih kar 14 let pogajanj. Pogovori o projektu so se začeli torej že leta 2010, a so jih upočasnile "spremembe v vladi, prekinitve in trenutki napetosti" med državami, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Obnova bloka 17 bo vključevala postavitev skupne stalne razstave o holokavstu v nekdanji Jugoslaviji, kjer so pobili okrog 66.000 od 80.000 Judov v državi. Nacisti so med drugo svetovno vojno v omenjeno taborišče deportirali skoraj 20.000 Jugoslovanov.

Zavezani k postavitvi in sofinanciranju
"Izredno pomembno je, da ohranjamo spomin na vse ubite, na vse trpljenje Slovencev in Slovenk ter drugih pripadnikov nekdanjih jugoslovanskih narodov, ki so bili internirani in doživljali nezamisljive grozote izključno zaradi svoje narodne pripadnosti ali političnega prepričanja. Dolžni smo pripovedovati njihovo zgodbo v spomin in opomin, da se kaj takega nikoli več ne bi zgodilo," je po podpisu sporazuma sporočila slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Dodala je, da se s podpisom zavezujejo k postavitvi in sofinanciranju skupne razstave na avtentičnem kraju spomina, ki pripoveduje številne osebne zgodbe, ostaja del družinskih zgodovin in kolektivnega spomina ter nosi številna pomembna sporočila za današnji čas in prihodnost.

Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je ob podpisu sporočila, da "ta zgodovinski sporazum zapolnjuje praznino, odsotnost spomina na samem mestu, kjer so se te grozote dogajale." Po besedah črnogorske ministrice za kulturo Tamare Vujović je sodelovanje države "pri obnovi bloka 17 ni le materialna, ampak tudi moralna obveza do tistih, katerih usode so se krojile in določale znotraj teh zidov." Dodala je, da si jugoslovanske žrtve taborišč smrti zaslužijo, da se o njih govori, da se nanje ohrani spomin in da se njihove tragične usode nikoli ne pozabijo.

Del koalicije skoraj 40 vlad po svetu
Generalni direktor Fundacije Auschwitz-Birkenau Wojciech Soczewica je ob podpisu sporazuma sporočil, da je ta fundacija v edinstvenem prizadevanju "zgradila globalno koalicijo skoraj 40 mednarodnih vlad, številnih mest in desetine zasebnih filantropov, ki s svojimi donacijami omogočajo ohranitev tega območja Unescove svetovne dediščine."

Slovesnost ob podpisu je označil za "jasen znak, da so vlade Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore, Severne Makedonije, Srbije ter Slovenije pripravljene pristopiti k tej koaliciji in tako prispevati k spominu ter naši odgovornosti do prihodnjih generacij. Ta splošni uspeh ne bi bil mogoč brez Unesca. Za to bi rad pohvalil to organizacijo."

Postavitev bo oblikoval Daniel Libeskind
Za oblikovanje stalne razstave so angažirali poljsko-ameriškega arhitekta, umetnika, profesorja in scenografa Daniela Libeskinda (1946) oziroma njegov biro Studio Daniel Libeskind. Med drugim je znan po zasnovi in ​​dokončanju Judovskega muzeja v Berlinu, ki je svoja vrata odprl leta 2001.

79 let od osvoboditve taborišča

27. januarja letos mineva 79 let od osvoboditve Auschwitza, ki ga je zgradila nacistična Nemčija po napadu na Poljsko. Poljski znanstveniki na podlagi nemških dokumentov in ocen preživelih ocenjujejo, da so nacisti v Auschwitz (poljsko Oswiecim) prepeljali 1,1 milijona Judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in več tisoč ljudi iz drugih držav.

V to taborišče je bilo deportiranih tudi več kot 2300 Slovencev, od tega jih je v tam umrlo več kot 1300. Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB-ja s Prevalj in iz Gorenjske, prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v Auschwitz deportirali 333 žensk in 118 moških.