Kot pojasnjuje vodja projekta Tina Palaić, so fotografsko delavnico, ki je bil zamišljena kot spremljava stalni razstavi Rimske zgodbe s stičišča svetov, izvedli maja, na njej je sodelovalo šest dijakov in študentov, starih od 15 do 30 let. Ti so kopije muzejskih predmetov fotografirali s camero obscuro, predhodnico fotoaparata, ki so jo izdelali sami, sledi rimske navzočnosti v javnem prostoru pa z digitalnimi fotoaparati ali mobilnimi telefoni. Postavitev združuje 18 fotografij, na ogled pa bo še do 1. septembra.
Razstavo Rimske zgodbe s stičišča svetov so v Narodnem muzeju na Prešernovi odprli lanskega julija in je del nove stalne postavitve v muzeju. Na njej arheološke najdbe pripovedujejo zgodbe z različnih področij javnega in zasebnega življenja v tistem času in hkrati ponujajo vpogled v širše zgodovinsko dogajanje.
Obdobje, ko je bilo ozemlje današnje Slovenije del velikega, odlično organiziranega in visoko omikanega rimskega imperija, je trajalo približno pet stoletij. Na razstavi ima med več kot 1.000 predmeti posebno mesto v leto 14 ali 15 datiran cesarski gradbeni napis, ki je bil povod za projekt Emona 2000 in ga hrani Narodni muzej Slovenije.
Zgodbe, ki jih pripovedujejo razstavljeni predmeti, kot mozaični kamenčki sestavljajo sliko o rimski dobi na danes slovenskem prostoru, kjer so se stikali različni svetovi in snovale velike zgodbe, piše na spletni strani muzeja.
