Jakšeta odlikujeta prepoznavnost in lasten izraz. Njegovo slikarstvo se izmika definicijam, likovni kritiki menijo, da gre za neke vrste realizem, ujet v nadrealističnem, fikcijskem prostoru.

"Kot odprta knjiga Zahodne metafizike"
"Jakšetove podobe so kot odprta Knjiga zahodne metafizike, oživljena literatura, razrasla in razraščena mitologija, z dokončnim slogom in 'brez sloga', navidezen romanticizem, realni - ne realističen - imaginizem in simbolizem v pomenu poezije Lautreamonta in Rimbauda. Kjer se natura naturata: ustvarjena narava spreminja v živo, predvideno - nepredvidljivo, 'ustvarjajočo' in že (še ne) ustvarjeno naravo, kjer je 'tesnobni Eros' avtorja - subjekta, umetnika - slikarja v resnici tenka meja med uživanjem in smrtjo," je v spremnem besedilu k razstavi zapisal umetnostni zgodovinar in filozof Andrej Medved.

Jakše je nagrado Prešernovega sklada letos prejel za slikarske razstave v zadnjih dveh letih. Leta 1987 je diplomiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in kmalu opozoril nase s presenetljivimi metaforami evropskih civilizacijskih usedlin, ki jih je zajemal iz človekove podzavesti.

"Njegova slikarska interpretacija motiva, za nekatere baladna ali melanholična, za marsikatero oko pa izzivalna, vznemirja tudi nepripravljenega opazovalca," je pisalo v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada. Jakše "sodi med najbolj samosvoje slovenske umetnike širšega časovnega razpona in med redke, ki izpolnjujejo dva temeljna pogoja za prepričljivo umetniško poslanstvo: zna in ima kaj povedati", je še zapisala žirija.