Sodelujoči umetniki so naslikali 14 del, ki večinoma kljub nezapovedani temi orisujejo kroniko poletnega dogajanja v Ljubljani. Foto: Festival Ljubljana / Hermina Kovačič
Sodelujoči umetniki so naslikali 14 del, ki večinoma kljub nezapovedani temi orisujejo kroniko poletnega dogajanja v Ljubljani. Foto: Festival Ljubljana / Hermina Kovačič
Mednarodna likovna kolonija Festivala Ljubljana se od vrste podobnih po selektorjevih besedah razlikuje predvsem po tem, da je aktualno urbana, vendar je obenem izrazito intimna
Mednarodna likovna kolonija Festivala Ljubljana se od vrste podobnih po selektorjevih besedah razlikuje predvsem po tem, da je aktualno urbana, vendar je obenem izrazito intimna. Foto: Festival Ljubljana / Hermina Kovačič
Umetniki ustvarjajo v mirnem ambientu Plečnikove arhitekture.
Umetniki ustvarjajo v mirnem ambientu Plečnikove arhitekture. Foto: Festival Ljubljana / Mediaspeed.net

Čeprav umetnikov ni vezala vnaprej zapovedana tema, je nastalim delom skupen popis poletnega dogajanja v Ljubljani. Na letošnji likovni koloniji so sodelovali Lucijan Bratuš, Duša Jesih, Tomaž Milač in Lučka Šparovec ter Ercan Arslan iz Turčije, Miljenka Šepić s Hrvaške in Branka Kuzmanović iz Srbije. Slikarjem naj bi se pridružila tudi Veronika P. Dutt iz Nemčije, ki pa se je tik pred njenim začetkom poškodovala in zato odpovedala sodelovanje.
Aktualno urbana in obenem intimna kolonija
Po besedah selektorja Toma Vrana se mednarodna likovna kolonija Festivala Ljubljana od vrste podobnih razlikuje predvsem po tem, da je aktualno urbana, vendar je obenem izrazito intimna. Možnost miru, ki jo ponuja ambient Plečnikovih Križank, sredi mesta, ki v tem poletnem času vrvi od najrazličnejšega kulturnega dogajanja, je po njegovem mnenju neprecenljiva. Do danes jo je tako ocenilo že več kot 136 slikark in slikarjev iz Slovenije in Evrope, je zapisal ob koloniji.
Tradicionalno platno kot izziv percepciji sodobne umetnosti
Tovrstne kolonije so, poudarja, toliko pomembnejše v času, ko se pozornost javnosti glede vizualne umetnosti obrača pretežno k projektom in dogodkom, ki so medijsko zanimivejši in ne zahtevajo toliko lastne percepcije. Dovolj je, če prebereš spremljajoče tekste, pa se ti zdi, da si razumel," je kritičen Vran. Po njegovem mnenju je težava tudi v tem, "da smo vedno bolj v dvomih, kaj sodobna umetnost pravzaprav sploh je". Težavno definiranje je posledica težkega kritiškega opredeljevanja. Kot je pojasnil, se je pred 60 leti dalo večino umetniških del preprosto pripisati rezultatu določene slikarske ali umetniške šole. Tudi v 70. in 80. letih so se še vedno pojavljale jasne tendence, denimo konceptualna umetnost, pop art, performans, grafiti art. Umetnost moderne dobe pa se je, kot pravi, transformirala in sledi tudi težnjam globalizacije, ekonomije in politike ter sociokulturnim spremembam.
V slepi ulici, ki ne daje pravega navdiha
Hitrost pretoka informacij in idej ni zaobšla niti sveta umetnosti. Spodbudila je večjo multidisciplinarno živahnost, ki je tipična za sodobno umetnost. Prav tako so po Vranovih besedah sodobna pravila tržnosti pripomogla, "da smo zašli v slepo ulico, kar se tiče vrednot, sposobnosti izražanja čustev, kreativnosti in življenja, ki se vedno bolj reducira na 'big brother style of life' ali izpeljanki velikega brata, zasvojenosti s Facebookom, nikakor ne daje tistega humusa, iz katerega bi nastajale umetnine, vredne tega imena".