Slovensko občinstvo je Kramolčevo likovno ustvarjanje spoznalo po letu 1991, za to pa je zaslužna zlasti Irena Mislej, direktorica Pilonove galerije v Ajdovščini, ki je v tistih letih slovenski javnosti predstavila množico izseljenskih umetnikov, ki živijo in delujejo v Severni in Južni Ameriki.
Leta 2001 je bila študijsko poglobljena razstava umetnikovih del na ogled v Galeriji za sodobno umetnost v Celju, Pilonovi galeriji v Ajdovščini in v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. V zapuščini umetnikovega očeta Luke Kramolca, ki jo hrani Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem, pa se je v tem času našla tudi zajetna mapa risb, ki je že bila razstavljena v slovenjgraški galeriji.
Del pomembnejših kanadskih nacionalnih likovnih zbirk
Leta 1922 v Podgorici nad Šentvidom v Ljubljani rojeni Božidar Ted Kramolc je tik pred koncem druge svetovne vojne odšel na Koroško, od koder je izbral pot na severnoameriško celino. Po diplomi na akademiji za likovno umetnost v Torontu se je uveljavil kot arhitekt za notranjo opremo, predvsem pa kot pisatelj in slikar. Njegova dela je mogoče videti v pomembnih kanadskih nacionalnih likovnih zbirkah.
Leta 1992 je izšel izbor Kramolčeve kratke proze Podobe iz arhivov, pozneje pa tudi njegova daljša prozna dela. Roman Tango v svilenih coklah je bil pred leti nominiran za nagrado kresnik. Nazadnje je leta 2008 izšel roman Sol v grlu.