Vovkova se ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, scenografijo, kostumografijo in karikaturo. Njeno temeljno izrazilo je risba - sprva čista, realistična, obrisna risba, ki jo je sčasoma s skiciozno potezo dopolnjevala z značilnimi karikiranimi detajli in tako dosegla specifično humorno naravnanost predvsem ilustratorskega dela. Težišče njenega dela pa je ilustracija. Tako pri delu za mlade in odrasle kot v osnutkih za sceno in kostume se z bogato likovno ustvarjalno domišljijo in poglobljenim razumevanjem vživlja v literarne predloge. Ilustrirala je več kot 80 knjig. Foto:
Vovkova se ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, scenografijo, kostumografijo in karikaturo. Njeno temeljno izrazilo je risba - sprva čista, realistična, obrisna risba, ki jo je sčasoma s skiciozno potezo dopolnjevala z značilnimi karikiranimi detajli in tako dosegla specifično humorno naravnanost predvsem ilustratorskega dela. Težišče njenega dela pa je ilustracija. Tako pri delu za mlade in odrasle kot v osnutkih za sceno in kostume se z bogato likovno ustvarjalno domišljijo in poglobljenim razumevanjem vživlja v literarne predloge. Ilustrirala je več kot 80 knjig. Foto:
Melita Vovk Štih
Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, je Melita Vovk Štih z ilustracijo prikazovala svojo resničnost, ki je bila daleč od idealizirane in ljubke, bila je stvarna in vselej začinjena s kančkom ironije. In prav to Vovkovo z njenim ogromnim ilustratorskim opusom postavlja na prav poseben položaj med našimi izvirnimi ilustratorji dvajsetega stoletja. Foto: MMC RTV SLO
Danijel Demšar: Roža v srcu, Bina Štampe Žmavc, 2010
Danijel Demšar razvija slog, ki je vedno nov in nenavaden, a tudi kontinuiran v posebni občutljivosti, ki je povsem njegova in prepoznavna, je zapisano v utemeljitvi. Foto: Mladinska knjiga
Krilate in kosmate basni
Marjan Manček je nagrajen za ilustracije v knjigi Krilate in kosmate basni Nataše Konc Lorenzutti. Foto: Didakta
Vladimir Lakovič, Dekameron, 1957
Vladimir Lakovič je bil med 2. svetovno vojno aktivist in partizan; leta 1942 je bil interniran v koncentracijskem taborišču Flossenbürg. Po vojni je na ALU-ju v Ljubljani študiral slikarstvo, študij nadaljeval na specialki za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici in ga zaključil leta 1951. Nagrado Prešernovega sklada za ves svoj opus je prejel leta 1973.
Odprli so bienale slovenske ilustracije

Dobitnica nagrade za življenjsko delo je letos Melita Vovk Štih, nagrado Hinka Smrekarja so podelili Danijelu Demšarju, plaketi Hinka Smrekarja Alenki Sottler in Zvonki Čoh, priznanji pa Marjanu Mančku in Damijanu Stepančiču.
Žirija se je odločila tudi za posebne pohvale po izbiri vsakega člana posebej, prejmejo pa jih Nina Mrđenović po izbiri Črtomirja Freliha, Jure Engelsberger po izbiri predsednika Radovana Jenka, Ana Zavadlav po izbiri Judite Krivec Dragan, Žarko Vrezec po izbiri Alenke Vidrgar in Andrej Štular po izbiri Nine Pirnat Spahić.

Kritična ost, začinjena z ironijo
Umetnostni zgodovinar Iztok Premrov je v utemeljitvi nagrade zapisal, da Melita Vovk Štih poslanstvo slikarke in ilustratorke razume kot angažiran in predan poklic, zato je, kar koli je narisala ali naslikala, to naredila s precejšnjo mero ironije. "Imam neki prirojen čut za to, da vse nekoliko obrnem na satirično plat, malo humorno, ampak ne kot karikaturo. Sem zoper tisto, kar je ljubko in srčkano, kar je zlizano in krasno. Od nekdaj sem šla v grotesknost, pa ne tisto zlobno in strupeno ali kritičnost, ki hoče za vsako ceno vse izničiti. Šla sem ravno toliko, da se ljudje zavejo, kaj je …" o svojem ustvarjalnem pristopu pove Vovkova. Za svoje ilustracije je že dvakrat prejela Levstikovo nagrado, in sicer leta 1957 in leta 1965.

Marsikje je v delu Melite Vovk opaziti, kako jo je navduševal evropski, posebej še nemški ekspresionizem, ki je za svojo prebojnost potreboval angažirano in kritično sporočilnost. Tako slikarko lahko bolje primerjamo s takratnimi sočasno ustvarjajočimi moškimi ilustratorji, ki so delo pojmovali drugače od svojih ženskih kolegic "pravljičark". Vovkova je z ilustracijo prikazovala svojo resničnost, ki je bila daleč od idealizirane in ljubke, bila je stvarna in vselej začinjena s kančkom ironije. In prav to Melito Vovk z njenim ogromnim ilustratorskim opusom postavlja na prav posebno mesto med našimi izvirnimi ilustratorji dvajsetega stoletja, je prepričan Premrov.
Iustratorski dosežki drugih nagrajencev
Danijel Demšar
je nagrajen za ilustracije v knjigi Roža v srcu Bine Štampe Žmavc, ki je izšla v Mladinski knjigi. Ilustrator s predstavljenimi deli ob popolnem obvladovanju slikarskega metjeja presega neposredno ilustratorsko pripoved. S pretanjeno izbranimi simboli dosega izrazito likovne, sublimne rešitve in mojstrsko obvladuje polje monokromnosti, ki ga nadgrajuje z nežnimi, a učinkovitimi barvnimi akcenti. Umetnik razvija slog, ki je vedno nov in nenavaden, a tudi kontinuiran v posebni občutljivosti, ki je povsem njegova in prepoznavna, piše v utemeljitvi.
Alenka Sottler je prepričala z ilustracijami v knjigi Cesar in roža Bine Štampe Žmavc (Založba Miš). Žirija meni, da večkrat nagrajena ilustratorka vedno znova preseneti, saj se izjemna virtuoznost njenega ustvarjanja z vsakim delom stopnjuje in razkriva nove možnosti, ki jih ponuja risba. Njeno raziskovanje likovnosti se tu odraža v natančni in čvrsti gradnji prostora ter pogumni, a vendar smiselni uporabi barv, s katero doseže nenavaden in izviren kolorit. Z druge strani premišljeno eksperimentira s tehničnimi sredstvi in tokrat svojo priljubljeno klasično tempero učinkovito uporabi na potiskanem platnu.
Zvonko Čoh je nagrajen za ilustracije v knjigi Urška Andreja Rozmana Roze (Mladinska knjiga). Čoh v že tradicionalno prepoznavnem slogu skozi svojo ilustratorsko pripoved, polno izvirnega humorja, vedno znova razkriva svoje obsežno slikarsko znanje. In čeprav pogosto uporablja sodobne filmske in stripovske pristope, je njegovo čvrsto izhodišče klasično slikarsko. Čoh vztraja v slikarski odličnosti, duhovitosti, iskrivosti in sočni barvitosti, je zapisano v utemeljitvi nagrade.
Priznanje Hinka Smrekarja si Marjan Manček prisluži za ilustracije v knjigi Krilate in kosmate basni Nataše Konc Lorenzutti (založba Didakta). Kot piše v utemeljitvi, Manček sodi med tiste ustvarjalce, ki ne izhajajo iz klasičnih slikarskih premis, ampak elemente oblikovanja, stripa in karikature uspešno združujejo v sproščeno in humorno obarvano risbo, ki pripoveduje zgodbe. Izjemen je v vizualnem podajanju zgodb, v katerih nastopajo živali. Na prvi pogled zelo preproste risbe s prijazno duhovitostjo zaznamujejo značaje vseh nastopajočih likov.
Damijana Stepančiča nagrajujejo za ilustracije v avtorski knjigi Zgodba o sidru (Mladinska knjiga). V svojem delu ohranja globoko povezanost s tradicijo slikarstva in ilustracije, pri čemer mu tokrat uspeva nadvse smiselno in prepričljivo sodobno likovno govorico povezovati z elementi starih rokopisov in zemljevidov. Z izvirno premišljeno likovnostjo ustvarja dinamične podobe, polne nadrobnosti, ki v celoti izkazujejo avtorjevo neverjetno umetniško in življenjsko domišljijo, so zapisali v utemeljitvi.
Ilustrator Boccacievih "sočnosti"
Hommage začetnikom slovenske ilustracije je letos posvečen akademskemu slikarju Vladimirju Lakoviču (1921-1997). Lakovič je v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja ilustriral Hoffmannove pripovedke, Boccacciov Dekameron in De Costerjevega Tila Ulenspiegela, ob tem pa še številne naslove iz domače in prevodne mladinske literature ter bibliofilske pesniške zbirke.
"Mislim, da je pri Ulenspieglu nastala neka virtuoznost, ki bi lahko pripeljala do razkroja," je bil prepričan Lakovič. "V nekem smislu me je to motilo. Pri Ulenspieglu se vse še drži skupaj, virtuoznosti zaradi virtuoznosti pa ne maramo. Po njem bi lahko bila le še abstrakcija. Sicer pa tudi nisem dobil primerne knjige. Rad imam samo prav določene. Če bi mi ponudili na primer Simplicissima (H. J. Ch. Grimmelshausen), bi ga delal z veseljem. Sodobne literature pa ne. Pri njej se mi zdi škoda ilustracije, ker govori že sama po sebi."

Spremljevalni program bo v Mali galeriji ponudil spominsko razstavo Lidije Osterc (1929-2006). Kot je ob razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Judita Krivec Dragan, ima Lidija Osterc med "pravljičarkami", ki so zaznamovale slovensko ilustracijo v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, posebno mesto. Slikarka je imela do ilustracij svojstven odnos. Teh ni videla le v svetli podobi, temveč jo je skoraj enako vznemirjala njihova temnejša plat.

Slovenski bienale ilustracije v Cankarjevem domu pripravljajo v sodelovanju z ilustratorsko sekcijo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Bienale, ki letos poteka pod motom Podoba knjige...knjiga podob, bo odprt do 10. februarja 2011.

Odprli so bienale slovenske ilustracije