Forma viva v Kostanjevici na Krki je ena izmed štirih mednarodnih kiparskih delovnih srečanj v Sloveniji, kjer umetniki ustvarjajo, nato pa svoje skulpture postavijo v naravno okolje. Kipe iz hrastovega lesa morajo v Kostanjevici postaviti na podstavek, da jih zaščitijo pred vlago in naravnim uničenjem. Nekateri ustvarjalci kipe namerno postavijo brez zaščite in tako v skladu s svojo zamislijo ustvarijo »živo« skulpturo, ki je nenehno podvržena zunanjim vplivom. Foto: BoBo
Forma viva v Kostanjevici na Krki je ena izmed štirih mednarodnih kiparskih delovnih srečanj v Sloveniji, kjer umetniki ustvarjajo, nato pa svoje skulpture postavijo v naravno okolje. Kipe iz hrastovega lesa morajo v Kostanjevici postaviti na podstavek, da jih zaščitijo pred vlago in naravnim uničenjem. Nekateri ustvarjalci kipe namerno postavijo brez zaščite in tako v skladu s svojo zamislijo ustvarijo »živo« skulpturo, ki je nenehno podvržena zunanjim vplivom. Foto: BoBo
Forma viva Portorož
Kiparji uporabljajo material, ki ga je v okolju dovolj. V Kostanjevici na Krki oblikujejo hrastov les, v Seči pri Portorožu kamen, v Ravnah na Koroškem železo in jeklo, v Mariboru pa beton. Foto: BoBo

Na razpis za letošnjo Formo vivo, ki od začetka meseca poteka v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, je prispelo 85 prošenj, strokovna komisija pa se je odločila za omenjene umetnike, katerih delo zaznamujeta socialna in ekološka nota z dokaj "dinamično formo strukture", je povedal kustos galerije Goran Milovanović.
Tako perujska umetnica Macher Nesta, tudi gostujoča profesorica risanja in kiparstva na fakultetah v Peruju, te dni končuje sestavljeno skulpturo z delovnim naslovom Naravna gugalnica. Hrvaški kipar, docent na likovnem oddelku Umetniške akademije Osijek in avtor več javnih skulptur Denis Krašković končuje skulpturo iz petih velikih lesenih hlebcev kruha z delovnim naslovom Dobrota ali tudi Kangalijeska ohcet. Prav tako pri koncu je ustvarjalni projekt Reinholda Neururerja, to je t. i. "Varovalna ograja za naravo". Neururer se poleg kiparskih konstruktivističnih postavitev ukvarja še z grafiko in svetlobnimi instalacijami ter je avtor več javnih postavitev.
Prvi kiparski srečanji v Kostanjevici in pri Portorožu
Po besedah direktorja Galerije Božidarja Jakca Bojana Božiča letos zaznamujejo pol stoletja kostanjeviške Forme vive, omenjena mednarodna kiparska srečanja pa so nastala na pobudo kiparjev Jakoba Savinška in Janeza Lenassija, ki sta po vzoru kiparske prireditve v St. Margarethnu na avstrijskem Gradiščanskem leta 1959 podobno predlagala za Slovenijo.

Danes štiri kiparske »rezidence« na prostem

Dve leti pozneje so se uresničili prvi kiparski simpoziji v Kostanjevici na Krki, kjer kiparijo v hrastovem lesu, in v Seči pri Portorožu, kjer kiparji ustvarjajo v kamnu. Omenjenima krajema sta se pozneje pridružila še Ravne na Koroškem (železo in jeklo) in Maribor (beton). Leta 1988 je kostanjeviška Forma viva zamrla, po desetih letih pa so jo obudili v bienalno srečanje z manjšim številom udeležencev.
O dolgoletnih kiparskih srečanjih v Kostanjevici na Krki med drugim priča več kot 100 lesenih skulptur na prostem. Ogledati si jih je mogoče na vrtovih nekdanjega samostana, kjer od leta 1974 domuje Galerija Božidarja Jakca, v mestu in njegovi okolici. Forma viva je sestavni del kostanjeviškega galerijskega dela.