Hallersteina je zaradi njegovih zaslug tedanji cesar povzdignil v mandarina, piše v vabilu na slovesnost. Foto: Dlib
Hallersteina je zaradi njegovih zaslug tedanji cesar povzdignil v mandarina, piše v vabilu na slovesnost. Foto: Dlib
Hallerstein
Hallerstein je med drugim izboljšal kitajski koledar, določil koordinate Pekinga ter določil število prebivalcev Kitajske. Foto: Dlib

Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo o znanstveniku, čigar mati, rojena v rodbini Erbergov, je bila iz Dola. Na spominski slovesnosti bodo med drugim brali odlomke iz knjige v Sloveniji živeče kitajske slikarke Huiqin Wang z naslovom Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v
Prepovedanem mestu, ki je izšla letos, združili pa jo bodo s praznovanjem dneva reformacije.
Hallerstein, ki je deloval na Kitajskem, se je rodil v Ljubljani, živel pa v Mengšu. Erbergi so bili tudi pomembni predavatelji v ljubljanskem jezuitskem kolegiju, kjer je študiral. Vso znanost, ki jo je potem prenesel na Kitajsko, je torej dobil v tem okolju, je razloge za spominsko slovesnost v Dolu navedel organizator kulturnega življenja v Občini Dol pri Ljubljani Miro Šubelj.
Dvorni astronom, ki je izboljšal kitajski koledar
Ferdinand Avguštin Hallerstein (1703-1774) je v Ljubljani dokončal jezuitsko gimnazijo in študij filozofije, potem se je, med drugim na Dunaju in v Celovcu, izobrazil v matematiki in astronomiji ter vstopil v jezuitski red. Nekaj časa je pri jezuitih tudi poučeval, nato je odšel v Peking. Leta 1743 je postal član kitajskega matematičnega tribunala, leta 1747 pa predsednik te znanstvene ustanove, dvorni astronom in vodja astronomskega observatorija v cesarskem mestu.
Sodeloval je pri številnih odmevnih astroloških raziskavah, izboljšal je kitajski koledar, določil koordinate Pekinga ter določil število prebivalcev Kitajske. Zaradi velikega ugleda in znanja jezikov je bil tudi diplomat in pogajalec na kitajskem cesarskem dvoru. Njegovo delovanje pa je prepoznal tudi cesar, ki ga je povzdignil v mandarinat.
Kitajsko približal Evropi
Obenem je redno sodeloval z znanstvenimi ustanovami v Evropi, med drugim londonsko Kraljevo družbo, Cesarskim astronomskim observatorijem na Dunaju in Akademijo v St. Peterburgu. Znanje iz Kitajske je prenašal tudi v naše kraje, Evropa pa je izvedela več o tedaj malo znani kitajski kulturi, filozofiji in religiji.