Rene Magritte (21. november 1898-15. avgust 1967). Foto: AP
Rene Magritte (21. november 1898-15. avgust 1967). Foto: AP
Magrittov muzej
Spomladi so si ob vrhu Nata prve dame - in prvi luksemburški gospod - ogledali Magrittov muzej v Bruslju. Foto: EPA
Atomium
Z Reneju Magrittu posvečeno razstavo v Atomiumu bodo hkrati zaznamovali 60-letnico te bruseljske znamenitosti. Foto: EPA

Na dan Marijinega vnebovzetja se je pred natanko pol stoletja v nebo podal tudi belgijski umetnik Rene Magritte, ki velja za enega najpomembnejših nadrealističnih slikarjev. Študiral je v Bruslju, leta 1927 se je preselil v Pariz in se priključil nadrealistom, zbranim okoli Andréja Bretona. Tri leta kasneje se je vrnil v belgijsko prestolnico.

Zvest pipi, klobuku in oblačnemu nebu
Pri ustvarjanju je skušal stvarnost predstaviti v novih, presenetljivih oblikah. Njegove mnogokrat paradoksalne in enigmatične podobe so polne simbolov sanj, otroških spominov, hrepenenja in nedosegljive sreče, naslikane v iluzionistični perspektivi in s pozornostjo do detajla.

Magritte je rabil omejen nabor skrbno izbranih motivov, ne glede na to, v katerem mediju je ustvarjal. Motive, kot so na primer pipa, klobuk in oblačno nebo, je vedno znova uporabljal v različnih kombinacijah in nenavadnih kontekstih. Znan je predvsem po svojih nenavadnih kompozicijah in ustvarjanju provokativnih fantazij, ki jih je osmišljeval znotraj elementov vsakdana.

In še 60. obletnica Atomiuma v Bruslju
Polstoletnemu jubileju njegove smrti se bodo v belgijski prestolnici poklonili z razstavo v Atomiumu, s katero bodo hkrati zaznamovali 60-letnico te bruseljske znamenitosti.

Na razstavi bodo obiskovalci dobesedno vstopili v Magrittov nadrealistični univerzum. Najbolj znani prvine njegovih slik bodo namreč sestavljale scenografijo, skozi katero se bodo sprehodili kot igralci v gledališču. Lahko se bodo pomudili med oblaki, nad njihovimi glavami bodo visele Magrittove ptice, ali pa se bodo odpočili na sedežih v obliki zelenih jabolk.

"Koliko ljudi me je pograjalo zaradi nje!"
Razstava bo vključevala umetnikove izjave o svoji umetnosti in nadrealizmu, nekatere njegove slike pa bodo predstavljene na projekcijah.

Sporočilnost svoje nemara najslavnejše stvaritve Varljivost podob oziroma Izdajstvo podob (La trahison des images) leta po njenem nastanku razložil z naslednjimi besedami: "Ta slavna pipa! Koliko ljudi me je pograjalo zaradi nje! Toda ali bi jo lahko kadil? Ne, ker gre zgolj za upodobitev pipe, mar ne? Zatorej če bi na svojo sliko zapisal 'To je pipa', bi bila to laž!"

Skoraj celoletno postavitev, posvečeno temu velikemu nadrealistu, bodo v bruseljskem Atomiumu odprli 21. septembra.