neposlušnost in upor proti vsakršni obliki oblastništva in diskriminacije. Iz Katalonije prihaja Eulalia Grau, iz Budimpešte v Vojvodini rojena Katalin Ladik, iz Srbije pa skupina feminističnih in protimilitarističnih aktivistk Žene u crnom.

Po besedah Bojane Piškur, kustosinje razstave, ki bo v MSUM-u na ogled do 1. oktobra, se razstava osredotoča na tri pozicije neposlušnosti. Sodelujoče umetnice ne izhajajo izključno iz feminizma kot zavezujočega izhodišča svojega delovanja, temveč iz pozicije zoperstavitve vsakršni obliki diskriminacije. Tako proti moški dominaciji nad ženskami v večinoma patriarhalnih družbah kot proti različnim oblikam militarizmov, seksizmov, nacionalizmov ter proti uničujočim posledicam kapitalizma za celotno družbo.

Pionirka feministične umetnosti
Pionirka feministične umetnosti Eulalia Grau se je rodila 1946 v katalonskem mestu Terrassa. Največ se ukvarja s fotografijo, predvsem s posnetki iz množičnih medijev, ki jih uporabi za fotomontaže. Pogosto uporablja tudi knjige, plakate, časopise in video. Njeno delo že od začetkov delovanja v sedemdesetih letih stoletja priča o družbi in je hkrati tesno povezano s političnim angažmajem.

Po besedah kustosinje je umetnica pronicljiva opazovalka razkola med družbenimi razredi ter policijske in vojaške brutalnosti v fašistični Španiji generala Franca. V svojem delu ostro kritizira tudi neenak položaj žensk v družbi in mehanizme družbene nadvlade, ki jih sproža represiven sistem, kot je bila Francova diktatura.

Telo kot avtonomen medij
Katalin Ladik (1942) je na literarno in umetniško prizorišče Novega Sada stopila v šestdesetih letih 20. stoletja. Delala je tudi na radiu in igrala v gledališču in filmu. Pisala je poezijo v madžarščini, ki sega od erotične do ritualne in eksperimentalne zvočne in vizualne poezije. Zanimali so jo tudi poetični, vokalni eksperimenti, eksperimentalni zvok, fonetične in vokalne improvizacije. Delo s telesom in glasom jo je privedlo do performansa, od tod pa k vizualni umetnosti. Bila je prva umetnica v Jugoslaviji, ki je uporabljala telo kot avtonomen medij, enakovreden besedilu in zvoku. Njeni zgodnji performansi so nastali pod vplivom pararitualov, pozneje, sredi sedemdesetih let, pa se je posvetila refleksiji o položaju žensk, še zlasti tradicionalnih ženskih vlog, kot jih določa družba, ki ji vladajo moški. V MSUM-u so na ogled njeni najbolj značilni performansi in body art, dodan je izbor partitur in kolažev.

Ženske v črnem z nenasilnim uporom proti militarizmu, vojni in seksizmu
Žene u crnom, ki delujejo od leta 1991, v svojem delu izpostavljajo nenasilen upor proti militarizmu, vojni, seksizmu, nacionalizmu, skratka, proti vsem vidikom nasilja in diskriminacije žensk in vseh kakor koli drugačnih, bodisi etnično, religiozno, kulturno, seksualno ali ideološko. Ustanovile so mednarodno mrežo Ženske v črnem, kontinuirano ustvarjajo žensko alternativno zgodovino z vpisovanjem drugega oziroma druge v zgodovino ter organizirajo mirovna izobraževanja tako v Srbiji kot mednarodno.

Vse od začetka devetdesetih let 20. stoletja zahtevajo odgovornost za vojno in vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji ter sodni pregon vseh osumljencev za vojne zločine pred haaškim sodiščem. To počnejo z uličnimi akcijami, pozivi, peticijami, kampanjami in z udeleževanjem na komemoracijah, seminarjih in konferencah. V razstavo je vključen izbor arhivskega materiala, vključno s fotodokumentacijo in protestnimi plakati.