Na fotografiji je družina Bolčina (mama Marija, hčerka Marija, oče Franc in sin Mirko), ki se je leta 1927 v Vrteče (Udmat) priselila iz Podkraja nad Vipavsko dolino. Foto: Muzej Laško (Facebook)
Na fotografiji je družina Bolčina (mama Marija, hčerka Marija, oče Franc in sin Mirko), ki se je leta 1927 v Vrteče (Udmat) priselila iz Podkraja nad Vipavsko dolino. Foto: Muzej Laško (Facebook)

Muzej je pripravil kratek povzetek obširne raziskave, ki jo je za svojo knjigo Primorski emigranti v Laškem izvedel Andrej Mavri. Razlogi za odhod v nove, za marsikoga neznane kraje so bili različni. Večinoma so novi Laščani pribežali v Laško zaradi italijanske represije, ki se je širila na ozemlju, ki ga je Italija razumela kot svojega.

Franca Flander se je leta 1929 iz Orehka priselila v Laško. Na fotografiji je s sinovi Mirkom, Francijem, Stankom, hčerko Vido in vnukinjo Dragico. Foto: Muzej Laško (Facebook)
Franca Flander se je leta 1929 iz Orehka priselila v Laško. Na fotografiji je s sinovi Mirkom, Francijem, Stankom, hčerko Vido in vnukinjo Dragico. Foto: Muzej Laško (Facebook)

Uporniki in drugačni ljudje
Prihajali so posamezniki in celotne družine, ki niso sprejele potujčevanja in ekonomskih pritiskov novih starih gospodarjev.

V uvodu knjige, ki je izšla lani, je Andrej Mavri zapisal: "Primorski slovenski rod se je bil skozi zgodovino prisiljen za svoj obstoj boriti veliko bolj in neprimerno bolj odločno kot osrednji del njegovega naroda. Tako kot so se v tujino selili predvsem korajžni in ambiciozni, so doma ostajali trmasti, navezani na svojo zemljo in narod, oboji pa uporni in domoljubni. Zaradi burne zgodovine. Zaradi lege njihove pokrajine in stikov z drugimi narodi so Primorci vedeli, da svet ni le njihova dolina, da so še drugačni ljudje in drugačne kulture. Ker pa so bili ogroženi že zaradi velikosti in moči soseda, so po zakonitostih življenja razvijali svoje obrambne mehanizme, trdoživost, ponos, kulturo in upornost."

35 primorskih družin
Avtor knjige Mavri je opisal usodo okoli 35 družin primorskih Slovencev, ki so se morale izseliti z območja slovenskega narodnega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni z Rapalsko pogodbo pripadlo Italiji.

Za pisanje knjige je Mavrija navdihnila tudi osebna izkušnja, saj je sin primorskega emigranta, ki je moral zaradi političnih razmer zapustiti dom.