V NUK-u je na ogled razstava Ustvarjalci dveh kultur, ki je nastala v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico iz Zagreba (NSK). Postavitev, ki je že bila na ogled v NSK-ju, po besedah ravnatelja NUK-a Lenarta Šetinca prek bogatega izbora kulturnih zakladov obeh "nacionalk" razkriva trajne vrednosti hrvaško-slovenske kulturne povezanosti.

Pravi trenutek, da si osvežimo spomin?
Šetinc meni, da je, medtem ko v javnosti vzbujajo pozornost predvsem razhajanja, različna stališča in interesi Hrvaške in Slovenije, pravi trenutek, da se osveži zgodovinski spomin o tisočletju medsebojnih vezi ter skupni ali vsaj soodvisni usodi prebivalcev na geografsko tesno povezanem prostoru obeh narodov in držav.

Ustvarjalci obeh kultur, tako tisti, ki so pisali v obeh jezikih, kot tisti, ki so v hrvaškem ali slovenskem jeziku v obeh kulturnih okoljih ustvarjali dela, pomembna za oba naroda, so bili skozi stoletja enakopraven del evropskega kulturnega dogajanja, saj sta se hrvaški in slovenski pisni jezik oblikovala sočasno z evropskimi jeziki, je še dejal Šetinc ter med ustvarjalci izpostavil Trubarja, Dalmatina, Valvasorja, Vitezoviča, Gaja, Vraza, Kvedrovo in druge.

Zgodovinska povezanost Hrvatov in Slovencev
Glavni ravnatelj NSK-ja Josip Stipanov je govoril o zgodovinski povezanosti Hrvatov in Slovencev, ki že več stoletij pripadajo isti zahodni civilizaciji in kulturi ter delijo podobno družbeno in politično usodo. Najtrdneje pa oba naroda po njegovih besedah povezuje ravno kultura, ki je tudi najtrdnejši in najbolj prepoznaven del nacionalne identitete. Stipanov je spregovoril tudi o vlogi nacionalnih knjižnic pri ohranjanju pisne kulturne dediščine. Kot pravi, nacionalne knjižnice s hranjenjem tovrstne dediščine izkazujejo in potrjujejo identiteto lastnega naroda in pričajo o njegovi zgodovinski kontinuiteti, obenem pa tudi o stoletnem vzajemnem vplivanju in prežemanju različnih kultur.

Od srednjega veka do danes
Na razstavi je na ogled več kot 200 knjižnih enot ter 16 panojev, ki prinašajo tako besedila kot tudi vizualne predstavitve gradiva. Kronološko razstava sega od srednjega veka do danes, je povedal avtor razstave Mihael Glavan. Kot je dejal, je bilo prvo veliko obdobje zelo razvitega kulturnega sodelovanja med obema narodoma 16. stoletje, ko se je še zlasti po augsburškem verskem miru leta 1555 reformacijska književnost hitro širila tudi v hrvaškem jeziku in doživela posebej močen razvoj v slovensko-hrvaškem biblijskem zavodu v Urachu.

Drugi vrhunec v sodelovanju med Slovenci in Hrvati je bil v 19. stoletju. Na kulturno povezovanje med narodoma je v tem času vplivalo tudi ilirsko gibanje, ki se je v več valovih ohranjalo vse do konca stoletja in še čez, do prve svetovne vojne. V tem času je nastalo veliko prevodov, prav tako je prišlo na obeh straneh do poglobljene refleksije, je pojasnil Glavan.

Na razstavi je med drugim mogoče videti faksimile Slave vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, Vodnikovo Pismenost ali gramatiko sa perve shole iz leta 1811, prvo številko Slovenske bčele iz leta 1850 ter dela avtorjev, kot so Ljudevit Gaj, Fran Miklošič, Stanko Vraz, France Prešeren, Fran Ilešič, Ivan Cankar, August Šenoa, Fran Celestin, Janez Trdina in drugi.