Lani so v budimpeški Narodni galeriji pripravili prvo večjo razstavo Modiglianijevih del na Madžarskem. Foto: EPA
Lani so v budimpeški Narodni galeriji pripravili prvo večjo razstavo Modiglianijevih del na Madžarskem. Foto: EPA
Modiglianijevi Deklici so pred dvema letoma na dražbi v Londonu prodali za skoraj devet milijonov evrov. Foto: Reuters

Kljub nadarjenosti je živel težko življenje in preminil, ko je bil star le 35 let. Razstava bo predstavila njegovo ustvarjalno pot, s poudarki na ključnih trenutkih, ki so zaznamovali Modiglianijevo kariero.

Modigliani se je rodil leta 1884 v Livornu na severu Italije ter se leta 1906 nastanil v Parizu, najprej na Montmartru in nato na Montparnassu. Do leta 1915 se je ukvarjal tudi s kiparstvom, potem pa se je do konca življenja posvetil zgolj slikarstvu.

Živel je težko življenje, zaznamovano z alkoholom in finančnimi težavami. Umrl je obubožan leta 1920 zaradi tuberkuloznega meningitisa. Njegova ljubimka in muza Jeanne Hebuterne je bila v času Modiglianijeve smrti osem mesečev noseča z njunim drugim otrokom, od žalosti pa je dan pozneje skočila z okna v petem nadstropju in ubila tako sebe kot otroka. Stara je bila komaj 21 let.

Posmrtni status zvezdnika
Iz tragične usode umetnika, ki je skupaj z ljubljeno Jeanne pokopan na pariškem pokopališču Pere Lachaise, je nastala legenda. Po njegovi smrti so o njegovem življenju in delu napisali devet romanov, gledališko igro ter posneli en dokumentarni in tri igrane filme. Modiglianijeva sestra je posvojila njegovo prvo hčer Jeanne (1918-1984), ki je napisala biografijo o svojem očetu.

Prav legenda je pripomogla k priljubljenosti njegovega dela, ki v največji meri obsega portrete in akte. Ti danes spadajo med umetnine, ki so na dražbah dosegle najvišje zneske vseh časov. Kot občudovalec Cezanna, Picassa in Brancusija je bil Modigliani blizu mnogo umetnikom svojega časa, kot so Soutine, Juan Gris in predvsem Moise Kisling, pri čemer pa je ohranjal povsem svojstven slog z namenoma popačenimi figurami in uporabo velikih barvnih ploskev.

Gojil je tudi veliko zanimanje za Grčijo ter egipčansko in afriško umetnost. Ta se odraža v tem, kako je upodabljal obraze - plosko, spominjajoč na maske, z mandljevimi očmi ter popačenimi nosovi. Te posebnosti za časa novega življenja niso bile najbolje sprejete, so jih pa začeli ceniti po umetnikovi smrti.

Razstava bo v Genovi na ogled do 16. julija, piše na muzejski spletni strani.