France Kralj: Magdalena (1921), 103 x 87 cm, olje, iz zbirke Franceta Kralja, ki jo hrani Galerija Božidarja Jakca v obsegu 252 slik, risb, grafik in plastik. France Kralj je bil v letih 1920-12923 sinonim ekspresionizma na Slovenskem v vseh likovnih zvrsteh. Sredi 20. let je opustil filozofsko poglobljeno tematiko in se posvečal motiviki vsakdanjega življenja, v slogu t. i. nove stvarnosti. V 30. letih govorimo o njegovem zrelem obdobju, v katerem se prepletata oblikovno mojstrstvo in izrazni kolorizem.  S formalno inventivnostjo je vzdrževal modernistično kontinuiteto tudi v nazadnjaškem kunservativnem ozračju 30. let in se z izbiro motivike boril proti čedalje hujši ideologizaciji umetniškega sporočila. Tudi obdobje po vojni je bilo zanj težko; režim ga je izrinil pod pokrov ustvarjanja v notranjem izgnanstvu in na skrajni rob gmotnega preživetja. Foto: Galerija Božidar Jakac/museums.si
France Kralj: Magdalena (1921), 103 x 87 cm, olje, iz zbirke Franceta Kralja, ki jo hrani Galerija Božidarja Jakca v obsegu 252 slik, risb, grafik in plastik. France Kralj je bil v letih 1920-12923 sinonim ekspresionizma na Slovenskem v vseh likovnih zvrsteh. Sredi 20. let je opustil filozofsko poglobljeno tematiko in se posvečal motiviki vsakdanjega življenja, v slogu t. i. nove stvarnosti. V 30. letih govorimo o njegovem zrelem obdobju, v katerem se prepletata oblikovno mojstrstvo in izrazni kolorizem. S formalno inventivnostjo je vzdrževal modernistično kontinuiteto tudi v nazadnjaškem kunservativnem ozračju 30. let in se z izbiro motivike boril proti čedalje hujši ideologizaciji umetniškega sporočila. Tudi obdobje po vojni je bilo zanj težko; režim ga je izrinil pod pokrov ustvarjanja v notranjem izgnanstvu in na skrajni rob gmotnega preživetja. Foto: Galerija Božidar Jakac/museums.si

Namen projekta 1914 je ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne postaviti dokumentarno gradivo ob likovna dela na temo vojne kot ene referenčnih točk v zgodovinskem, socialnem in kulturnem razvoju Evrope 20. stoletja.
Galerija Božidarja Jakca je kot partnerica pri projektu za razstavo iz lastnih zbirk izbrala dve sliki Franceta Kralja - Smrt genija in Magdaleno in delo Toneta Kralja Na razvalinah. Iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije so si izposodili delo Frana Tratnika Begunci III., iz Narodne galerije pa delo Ivana Vavpotiča Možje s fesi se vozijo na fronto. Njegovega Kranjskega Janeza so si izposodili iz zasebne zbirke. Dela so nastala na podlagi izkušnje v vojni umetnika kot očividca, kar je tema razstave, so sporočili iz galerije.
Na razstavi, ki bo v Rigi odprta vse do 20. aprila, sodeluje 11 držav, poleg Slovenije še Češka, Estonija, Finska, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovaška in Srbija. Predstavljena dela prihajajo iz 17 evropskih muzejev. Razstava je postavljena v razstavni prostor Arzenala, zgodovinske stavbe, ki je bila leta 1932 trgovina z orožjem. Po večkratnih spremembah od leta 1988 se uporablja kot razstavni prostor muzeja.