Danes je ohranjenih 864 slik in skoraj 1200 van Goghovih risb in grafik. Največjo zbirko njegovih del - več kot 200 slik, 437 risb in 31 grafik - hranijo v amsterdamskem Van Goghovem muzeju. Avtor slik, kot so Pismonoša Rollin, Sončnice ali Avtoportret s povezanim ušesom, velja za predhodnika ekspresionizma.

Od trgovca in pridigarja do umetnika
Vincent van Gogh se je leta 1853 kot drugi od šestih otrok rodil v Zundertu na Nizozemskem. Leta 1869 je začel delati za mednarodno podjetje za trgovanje z umetninami Goupil & Cie v Haagu, od koder je avgusta leta 1872 začel pisati pisma bratu Theu. Njuna korespondenca je potekala skoraj 18 let. Nekaj let, ko je delal za omenjeno podjetje, je potoval med Haagom, Londonom in Parizom. V Londonu se je v muzejih in galerijah navduševal nad realističnimi slikami s prizori iz kmečkega življenja Jean-Francoisa Milleta in Julesa Bretona. Postopoma pa je izgubil zanimanje za svoje delo in se obrnil k Bibliji. Kot potujoči pridigar je deloval v Belgiji.

Leta 1880 se je odločil, da se bo posvetil umetnosti. Sprva je slikal temne slike, kot so, denimo, Jedci krompirja iz leta 1885. Leta 1886 je odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste. V Parizu se je začel družiti z umetniki, kot so bili Paul Gauguin, Henri de Toulouse-Lautrec, Emile Bernard, Camille Pissarro in John Russell. Njegova barvna lestvica je v Parizu postala svetlejša, poteze čopiča izrazitejše, dramatičnost slike pa poudarjena s črnim robljenjem barvnih ploskev. Ker ga je zanimal predvsem portret, modelov pa si ni mogel privoščiti, se je obrnil k lastni podobi. V Parizu je ustvaril vsaj 20 avtoportretov.

Težka, a plodna poslednja leta
Slikar se je leta 1888 naselil v Arlesu v Provansi, v "rumeni hiši", kamor je povabil tudi svojega prijatelja Paula Gauguina. Postopoma je med njima prišlo do osebnih nesoglasij in decembra je van Gogh v enem od svojih napadov Gauguinu grozil z britvijo. Pozneje si je z njo odrezal košček ušesa. Sprejeli so ga v bolnišnico v Arlesu, kjer je ostal do januarja 1889. Maja istega leta pa je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. V enem letu, ki ga je preživel v bolnišnici, je ustvaril 150 slik. V Arlesu je van Gogh dokončno izoblikoval značilno žarečo paleto in ekspresionistično fakturo slike. Slike, ki jih je naslikal v Arlesu in Saint-Remyju, je pošiljal bratu Theu v Parizu.

Maja 1890 pa se je iz Saint-Remyja preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Tam se je prepustil homeopatskemu zdravniku Paulu Gachetu, tudi ljubiteljskemu slikarju, v katerem je našel prijatelja. V tistem času je ustvaril skoraj vsak dan po eno sliko. To leto ga je obiskal brat Theo, ki mu je povedal, da gre na svoje in da bosta morala oba zategniti pasove, kar je v van Goghu vzbudilo velike skrbi. Slikar v svojem slabem psihičnem stanju očitno ni več našel izhoda - 27. julija 1890 je odkorakal na pšenično polje in se ustrelil v prsni koš.