100-letnico rojstva kostanjeviškega rojaka, slikarja, kiparja in grafika Jožeta Gorjupa so obeležili v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Enemu najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev so se poklonili s slavnostnim koncertom komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije v cerkvi sv. Miklavža, zatem pa je sledilo odprtje razstave Jože Gorjup - neizživeto hrepenenje v Lamutovem likovnem salonu galerije. Razstavo so odprli avtor razstave Andrej Smrekar, generalni direktor Direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo Damjan Prelovšek in kostanjeviški župan Mojmir Pustoslemšek.

Gorjupovo ustvarjanje je zaznamovalo hrepenenje
Kot je v spremnem besedilu k razstavi zapisal Andrej Smrekar, lahko že skozi bežen pogled na njegova dela začutimo neznansko hrepenenje. Sprva hrepenenje odraščajočega fanta in pozneje moža, v katerem se je neločljivo prepletla sla po osebnostni izpolnitvi, po čisti, navdihujoči večni umetnosti in po življenju za umetnost ter v umetnosti.

Eden ključnih predstavnikov slovenskega ekspresionizma Med Gorjupovo zapuščino je najti nekaj grafičnih listov, ki po Smrekarjevi sodbi ne bi smeli manjkati v nobenem pregledu slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Gorjup je svoje kompozicije razvijal zelo sistematično in s temeljitim premislekom. Mnoge njegove motive najprej najdemo v risbi, nato v grafiki in šele zatem na platnu. Predvsem v grafiki je moč čutiti umetnikovo posebno nagnjenost do te oblike likovnega ustvarjanja.

Iskanje lastne umetniške poti
Jože Gorjup (1907-1932) je kiparstvo študiral na zagrebški akademiji ter nadaljeval študij slikarstva in grafike na florentinski akademiji. Po končanem študiju se je leta 1930 vrnil v rodno Kostanjevico. V Gorjupovih zgodnjih delih je mogoče opaziti vplive njegovih profesorjev, predvsem Ivana Meštrovića, kot tudi vplive florentinske akademije, sočasnega ustvarjanja v evropskem slikarstvu in vplive začetnikov evropskega modernega slikarstva, med drugim Cézanna, Matissa in Gauguina. Kljub vsem vplivom je Gorjupu kmalu uspelo poiskati in razviti lastno umetniško pisavo.

K. S.