Tihomir Pinter: Nedelja dopoldan, Smederevo, 1965. Razstava ponuja vpogled v delo mladega umetnika, ki še preden si utre svojo pot, preizkuša in stopa po že uhojenih poteh: negotovosti, iskanja in radostne najdbe drobcev, iz katerih bo v prihodnjih letih zgrajen
Tihomir Pinter: Nedelja dopoldan, Smederevo, 1965. Razstava ponuja vpogled v delo mladega umetnika, ki še preden si utre svojo pot, preizkuša in stopa po že uhojenih poteh: negotovosti, iskanja in radostne najdbe drobcev, iz katerih bo v prihodnjih letih zgrajen "Pinter", kot so zapisali v galeriji. Tihomir Pinter je sicer odrasel s fotografijo: s fotografijo sta se ukvarjala njegov oče in pozneje brat, on pa se je z opazovanjem očetovih fotografij na steklo kratkočasil že kot otrok. Svoj fotoaparat je dobil pri osemnajstih letih in takrat začel fotografirati. Bil je samouk, pa tudi dejaven član fotoklubov. Foto: Galerija Fotografija

Ta so bila v času svojega nastanka nagrajena in razstavljena v okviru fotografskih natečajev Foto zveze Jugoslavije, danes pa so večinoma neznana. Pinter je prepoznaven predvsem po "železarski fotografiji" in portretih slovenskih umetnikov, njegova zgodnja dela pa so tokrat prvič razstavljena samostojno.
Ulična ali življenjska fotografija
Pinter se je v svojem zgodnjem obdobju ukvarjal tudi z ulično fotografijo, ki so jo v takratnih fotografskih krogih Jugoslavije imenovali "life" fotografija. Za to je značilno, da vsebuje elemente spontanosti in nepredvidljive manipulativne narave studijske fotografije. Razvoj ulične fotografije je tesno povezan s pojavom majhnih, prenosnih in dovolj hitrih fotoaparatov na začetku 20. stoletja, svoj največji razvoj pa doživlja do zgodnjih 70. let 20. stoletja.
Sistematični fotografski eseji
Kot piše Renata Šebih, je bil Pinterjev pristop k fotografiji že zelo zgodaj zelo sistematičen. Vedno je na izbrano temo pripravil fotografski esej, denimo vsakdan na ulici, brezdomci, ljudje pri delu, soline v Sečovljah, nasadi hmelja v Savinjski dolini, obisk romskega naselja, portreti železarjev v različnih železarnah po vsej Jugoslavije, detajli predmetov v železarnah ...
Kompozicija in natančna izdelava
Bliskavice Pinter ne mara in je tudi ne uporablja. Vedno izkorišča dano svetlobo, najpomembnejša pri koncipiranju podob pa je zanj kompozicija. Poleg tega ni strogo zavezan načelom "straight" fotografije, ki poudarja odsotnost manipulacije in kadriranje s fotoaparatom.
Termin vintage v fotografiji označuje tisto fotografijo, ki je bila izdelana v času posnetka oziroma največ pet let od nastanka. Pri zbirateljih je zelo cenjena, saj predstavlja fotografovo prvotno in najzgodnejšo interpretacijo. Cenjena je tudi zaradi povsem tehničnih značilnosti, povezanih s samo izdelavo fotografij in materialov, kakršni so se v določenem času uporabljali. So pa tudi dokaz o kakovosti izdelave fotografij. Slabo izdelana fotografija bo namreč s časom porumenela ali zbledela.
Pinterjevih fotografij, predstavljenih na razstavi, čas ni načel, pa čeprav so stare od 40 do 50 let. Pinter svoje fotografije dosledno izdeluje sam in se kot kemik še posebej zaveda kemičnih lastnosti uporabljenih materialov ter posledic nedosledne uporabe.

Več razstav ob avtorjevi 75-letnici
Pinter, rojen leta 1938 madžarskim staršem v Bjelovarju na Hrvaškem, se je s fotografijo začel ukvarjati pri 18 letih. Prvo fotografijo je razstavil leta 1961. Bil je član več fotoklubov.
Razstava Vintage je le ena v vrsti razstav ob Pinterjevi 75-letnici v letošnjem letu. Tako so v Gorenjskem muzeju aprila pripravili razstavo Pinterjevih fotografskih portretov Prešernovih nagrajencev za literaturo, v Pokrajinskem muzeju Kočevje junija razstavo portretov, novembra pa razstavo portretov pripravljajo tudi v Slovenskem kulturnem centru na Dunaju.